21. 5. 2002 | Mladina 20 | Kultura | Film
Memento
Memento, 2000
Obstajajo filmi, pri katerih režiserji, producenti in režiserji kritike in recenzente - okej, pa tudi same gledalce - moledujejo, da naj ne razkrijejo velike skrivnosti, velikega twista ali pa presenetljivega razpleta. In ker si kritik neskončno želi, da bi tudi najširše ljudske množice uživale v odmotavanju filma, ne razkrije, da je ona moški (Igra solz), da je Keyser Soze eden izmed Osumljenih petih, da Gwyneth Paltrow konča v škatli (Sedem), da je Bruce Willis duh (Šesti čut), da so vsi ljudje duhovi (Vsiljivci), da sta morilca dva (Krik), da Tom Hanks na koncu umre (Reševanje vojaka Ryana), da na koncu vsi umrejo (Reservoir Dogs), da je junakov prijatelj le shizo fikcija (Čudoviti um), da je junakov prijatelj le njegov alter ego (Klub golih pesti), da je morilec žena Harrisona Forda (Nedokazana krivda), da je morilec Harrison Ford (Potopljene sence), da so vsi morilci (Umor na Orient ekspresu) in da je Darth Vader Lukeov oče (Imperij vrača udarec). Še zlasti zadnje čase je vse več takih filmov. Nič hudega, mnogi itak niso vredni izraza twist - le svojo banalnost skušajo kompenzirati s "presenetljivim koncem", pa še ta potem "preseneti" le tiste, ki so vmes skočili na popcorn, kolo in minus. Memento je film, ob katerem na popcorn, kolo in minus ne upaš niti pomisliti. Iz preprostega razloga - če se ozreš stran, zamudiš twist. In to dobesedno. Memento je namreč eno samo odmotavanje, eno samo razpletanje, en sam twist. Bolje rečeno, tako je dober, tako inventiven, celo inovativen, in tako lucidno zagoneten, da vas lahko le posvarim: če boste vmes skočili ven, magari le za hip, boste imeli ob vrnitvi občutek, da ste izgubili spomin.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
