29. 10. 2002 | Mladina 43 | Kultura | Film
Rdeči zmaj
Red Dragon, 2002
Ko je Thomas Harris leta 1981 objavil roman Rdeči zmaj, je žanr, psihotriler, dobesedno ubil, razmontiral, raznesel, hja, šokiral - in mu obenem dvignil inteligenčni kvocient. Jasno, na grizlijevski način. Dr. Hannibal Lecter, kanibalski, sociopatski, pošastni, demonični, arogantni, intelektualno gurmanski, ultra zapeljivi serijski morilec, ki ga FBI uporablja kot konzultanta pri lovu na druge serijske morilce, in FBI-jev agent Will Graham, ki se je sposoben vživeti v psiho najbolj dementnih serijskih morilcev, sta bila tako hud zalogaj, da ju je dehidrirani žanr komaj nosil. Žanr se je ustrašil samega sebe, svojega cinizma, svoje hedonistične klinike, svoje divje fantazije, svoje politične nekorektnosti, svoje fantazmagorične neznosnosti. Nič hudega. Kdor je roman prebral, je iz svojega želodca itak razbral, da je Harris izumil nov žanr, nov rezime urbane pop demonologije, novo obliko morbidnega terorja, ki mu je Michael Mann pet let kasneje nataknil filmski obraz - Manhunter, kot so naslovili to mojstrovino (studiu je naslov Rdeči zmaj zvenel preveč japonsko), je bil tako brutalno srhljiv, da so ljudje ostali pred dvorano.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
