23. 7. 2005 | Mladina 29 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
Čas je, da se slečete: na dvd je prišel največji filmski junak slovenskega naroda - Tarzan. Na voljo je namreč v eposu Greystoke, legenda o Tarzanu (1983), v katerem ga igra Christopher Lambert, in v Zbirki, ki na treh diskih ponuja šest starih tarzaniad z Johnnyjem Weissmullerjem. V Greystokeu - ekranizaciji Burroughsove zgodbe Tarzan of the Apes - vidimo, kako malega škotskega plemiča posvojijo opice in kako ga skuša edwardijanska aristokracija potem asimilirati. Toda Tarzan, čisti, naravni človek, se ne da - na materializem se požvižga. Kar je normalno: le ekstremno bogat človek nima nobenega odnosa do denarja. V Tarzanu so nekateri videli kolonialni, drugi pa antikolonialni mit, toda dejstvo je, da je Tarzan možati, junaški belec, ki si podjarmi džunglo, srce Tretjega sveta. Bolj naivno verzijo tega mita kakopak poganjajo dobre, stare tarzaniade - Tarzan, kralj džungle, Tarzan in njegova prijateljica, Tarzan zmaguje, Tarzanov sin, Tarzanov skriti zaklad in Tarzan v New Yorku. Kaj počne Tarzan, veste: jodla, rešuje džunglo, družino in potopljene zaklade, jodla, skače pred nosorogi, jodla, kliče slone, jodla, premaguje krokodile in zebre, jodla, pojasnjuje sinu, kaj je to "kupovati" in kaj "civilizacija", jodla, miri Cheeto, jodla, peca Jane, jodla, plava po reki, jodla, vztraja pri monogamnosti, jodla, odganja divje lovce in plenilce slonovine, jodla in beži pred silami, ki ga hočejo spremeniti v cirkuško atrakcijo. Sam hoče ostati edini delničar cirkusa. Po II. svetovni vojni so Slovenijo obsedli ruski filmi, obrat v slovenskem okusu pa so na začetku petdesetih povzročili prav Tarzani, ki so poskrbeli za pravo evforijo - ruske filme so pokopali, malim pionirjem pa dobesedno sprali možgane. V Poročevalcu je pisalo: "Po Sloveniji igrajo v kinih Tarzane, Ali Babe, Moje drage Klementine in podobno. Mladina je navdušena, matere pa na moč zaskrbljene. Zakaj? Vsak dan se napoti nekaj mladih prenapetežev, ne samo na drevesa, marveč kar v Afriko; po najbližji poti preko Krima do morja. Nekateri se sicer obrnejo že na ljubljanskem barju, ko prično okrog njih na večer skakati namesto tigrov in leopardov naši domači divji zajci in lisice; drugi pa se vrnejo od morja, ker ne uspejo, da bi se vkrcali kot slepi potniki na ladje, ki bi jih prepeljale v obljubljeno Afriko."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
