17. 5. 2006 | Mladina 20 | Kultura | Film
Srečnež Slevin
Lucky Number Slevin, 2006
Srečnež Slevin je film, ki ne more mimo drugih filmov in ki hoče, da bi ga ljubili tako, kot ljubimo filme, ki so ga navdihnili. Filme Quentina Tarantina (kateri igralec, ki je igral Jamesa Bonda, je bil najboljši?), filme Alfreda Hitchcocka (kaj ve mož, ki preveč ve?) in Osumljenih pet (kdo je Keyser Soze?). Srečnež Slevin je ekscesni, groteskni, sarkastični puzzle, ki zelo dobro ve, kaj je to suspenz, hočem reči, zelo dobro ve, da je suspenz le igra - igra med gledalcem in režiserjem. Trupla, ki padejo med najavno špico in uvodom, za sabo pustijo le baročne vprašaje, toda še preden bi se lahko gledalec vprašal, kdo zaboga so vsi ti ohlajeni luzerji, smo že na avtobusni postaji, kjer Goodkat (Bruce Willis) nekemu mladeniču pripoveduje zgodbo o veliki konjski stavi, ki se je “pred mnogimi leti” monumentalno sfižila in za sabo pustila trupla vseh vpletenih, od “računovodje” do stavca in njegove družine. In še preden mladenič vpraša, kaj je to “Kansas City Shuffle”, mu Goodkat že zlomi vrat. “Oprosti, poba, toda za Kansas City Shuffle potrebuješ truplo!” Šele zdaj na sceno stopi Slevin (Josh Hartnett), glavni junak filma, new kid in town - jasno, Mesto greha, v katerega pride, je tako razdeljeno med dve rivalskimi bandi, Bossovo (Morgan Freeman) in Rabinovo (Ben Kingsley), kot je bilo med dve rivalski bandi razdeljeno mestece v Hammettovi Krvavi žetvi, Kurosawovi Telesni straži, v Leonejevem špagetu Za prgišče dolarjev in v Hillovem Zadnjem preživelem, v katerem je obema bandama “stregel” prav Bruce Willis, ki to počne tudi zdaj, medtem ko se Slevinu ob vseh nezgodah - žrtev termitov, prešuštne punce in roparjev (hja, le citati filmov, od Bartona Finka dalje) - zgodi tudi tista ultimativna: Boss ga zamenja za Nicka, njegovega zadolženega prijatelja, zato mora - za “odkupnino” - likvidirati Rabinovega sina, ki je gej. Toda še preden Slevin dahne “wrong man”, mu da Rabin vedeti, da tudi njemu dolguje denar - in da bo moral dolg poplačati. Huh, in to je šele intro. Slevin je “napačni mož”, ki se mu zgodi več, kot se je zgodilo vsem Hitchcockovim “napačnim možem” in “možem, ki so preveč vedeli” skupaj. Tudi trupel je več kot pri Hitchcocku, je pa res, da so vsa ta trupla le “nedorečeni” stavki, ki čakajo na finalno razstavo, na finalno branje - na trenutek, ko jih bosta po dolgi “igri” skupaj prebrala režiser in gledalec. Trupla živijo le toliko časa, dokler jih ne preberemo - in seveda, liki, ki preživijo, ne živijo nič dlje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
