5. 9. 2006 | Mladina 36 | Kultura | Film
Silent Hill
Christophe Gans, 2006
Deklica (Jodelle Ferland), ki jo nosi Luna in ki v svojih blodnjah stalno ponavlja izraz Silent Hill, na eni svoji nočni eskapadi res zaide v Silent Hill, kamor ji sledita njena mati (Radha Mitchell) in policistka (Laurie Holden), ki ugotovita, da Silent Hill, staro rudarsko mesto, ki ima za sabo svojo katastrofo, svojo travmo in svoj “greh”, izgleda kot nenadna zgostitev filmskih sanj, kot nenadni remix vseh grozljivih mest, kot purgatorijski cocktail Salema, Solarisa in Kingovih ghost-towns, kot psihogeografski trans multiple osebnosti. Tu je vedno polnoč - tudi podnevi. Tu so vsi ljudje mrtvi, toda ne dovolj, da jih mrak, sivina in pepel ne bi še naprej mleli, žvečili, trgali in mendrali - čiščenju ni konca ne kraja. In demoni imajo matere, zato ne visijo le kot megla nad močvirjem. Tu je strah celo pošasti. Da bi vzljubili računalniško igro, jo morate igrati. Da bi vzljubili film, je dovolj, da ga gledate.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?