12. 4. 2007 | Mladina 14 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
Hiša na 92. ulici, posneta ob koncu II. svetovne vojne, je popolna klasika, v svojem času pa je bila tudi popolna senzacija. Iz več razlogov. Prvič, film je pokazal, kako so Nemci Ameriko prepredli s svojo špijonsko mrežo - nacistični agenti rekrutirajo Billa Dietricha (William Eythe), ameriškega študenta nemškega rodu, ki pa jih zašpeca FBI-ju, tako da postane dvojni agent, ki potem razkrinka nacistično mrežo, hišo na 92. ulici in njenega presenetljivega "firerja". Drugič, film, posnet po dosjejih FBI-ja, je dobil absolutno logistično podporo FBI-ja (uporabili so celo FBI-jeve posnetke, vključno s posnetki shodov ameriških nacijev). Tretjič, film je prezentiral kopico tedaj "šokantnih" prisluškovalno-nadzorovalnih igračk, recimo skrite kamere, dvosmerna zrcala, baze prstnih odtisov, snemanje na plošče in tako dalje. Četrtič, film, čisti propagandni tour de force, razkrije, da so med vojno prijeli 16.000 špijonov in da so vse prijeli pravočasno, tako da naciji niso dobili niti enega vitalnega podatka. In petič, film se je odvrtel v živem, realističnem, reporterskem slogu, tako da je bilo jasno, da bo živel večno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
