20. 7. 2007 | Mladina 28 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
V času afere Watergate, ko je ameriški predsednik Richard Nixon naciji zagotavljal, da ni prevarant in goljuf, so bili filmi o poklicnih prevarantih in igrah zaupanja, ki so le iluzije, orjaški hiti, kar je tedaj potrdilo tudi Želo, nostalgični, lahkotni, komični triler, ki je pobral Oskarja za najboljši film: razlika je bila le v tem, da Jimmy Hooker (Robert Redford), goljuf nove generacije, in Henry Gondorff (Paul Newman), legendarni goljuf stare generacije, nista potovala in nategovala ruralnih vdov kot Ryan O'Neal in Tatum O'Neal v Papirnatem mesecu, ampak sta v svoje bojišče prelevila depresivni Chicago in z inscenirano partijo pokra nategnila karizmatičnega, vsemogočnega, pohlepnega newyorškega gangsterja Doylea Lonnegana (Robert Shaw), ki je na začetku, v Jolietu, ubil Hookerjevega partnerja. Maščevanje je slajše, če ima profitno margino - njuna goljufija je zmaga praktičnega uma. Ali bolje rečeno: iluzije. Ko vrže Hooker na tehtnico emocije in denar, prevaga denar. Film, ki se je dogajal v tridesetih, je nostalgično intoniral ragtime, ki je intoniral začetek 20. stoletja. To je bil pač čas, ko se je publiki tožilo po preteklosti kot ideji in idealu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
