26. 7. 2007 | Mladina 29 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
Philadelphia leta 2035: svet je leta 1996 opustošil neznani virus in v eni sapi pokončal 5 milijard ljudi. Ker bi znanstveniki radi prišli izbruhu do izvira, pošljejo nazaj skozi čas zapornika (Bruce Willis), ki ga krčevito obseda slika iz otroštva: kot otrok je na letališču videl, kako so ustrelili nekega moškega. Tej sliki, ki ga preganja že celo življenje, ni nikoli prišel do izvira: ne ve niti, kdo je bil strelec, niti, kdo je bil žrtev. Njegov dar za preživetje in opazovanje je futurističnim znanstvenikom v veliko vzpodbudo, toda sam ne more nič pomagati, ko namesto v letu 1996 pristane v letu 1990 - in potem v letu 1917. Odgovora na vprašanji, kdo bo spustil virus in kaj je Willis videl v otroštvu, bosta sicer povezala dva trenutka v času, preteklost in prihodnost, toda Terry Gilliam, ki že tradicionalno daje baročnemu vizualnemu designu prednost pred zgodbo in ki zgodbo raje pokaže, kot pa pove, v finalu vendarle naredi nepotrebno koncesijo "povprečnemu gledalcu", lenemu filistru množične zabave, na katerega se med neženiranim in arogantnim pripovedovanjem najlepše zgodbe vseh časov ne bi smel ozirati. Ampak tako ceno morajo očitno plačati filmi, ki hočejo, da bi jih razumel cel svet.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
