7. 12. 2007 | Mladina 48 | Kultura | Film
Beowulf
V multipleksih ne recitirajo poezije, zato si lahko živo predstavljate, da Beowulf, posnet po stari angleški poemi, ni poezija, ampak strip, ali še bolje, fantazijski srednjeveški epos, ki kar hlepi po marketinških primerjavah z Gospodarjem prstanov in drugimi specialnimi efekti, našemljenimi v filme. Robert Zemeckis, ki ga je Polarni vlak očitno spravil na avtopilota, ne more mimo motion-capture tehnike, ki žive zvezdnike spremeni v digitalne piksle in superjunake - nič ni več nemogoče. Če bi Busha podvrgli motion-capture preobrazbi, bi bilo iraške vojne že zdavnaj konec, tako pa gresta slava in čast Beowulfu (Ray Winstone), neustrašnemu bojevniku, ki ga pošljejo v najbolj mračno, najbolj gnilo, najbolj kaotično in najbolj ustrahovano deželo na svetu - heh, na Dansko. Hamlet je pred leti Dansko spravil v red, pa je bil mevža, toda časi so se spremenili - Grendlu (Crispin Glover), orjaški, srhljivi, malopridni, diabolični, ojdipski pošasti (njegova mama je Angelina Jolie!), ki ogroža danskega kralja (Anthony Hopkins), kraljico (Robin Wright Penn) in njune podanike, lahko konkurira le morilska mašina, kakršna je Beowulf, ki ga krasijo bushevske vrline, recimo odločnost, paranoja in mitomanske fantazije, ki bushevski vzklik “Bring it on” zamenja z vzklikom “I am Beowulf”, ki izgleda kot Rocky iz 6. stoletja, poln samega sebe, ker je 21. stoletje prišlo k njemu, in ki je stalno tik pred prestopom na temno stran sile.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
