Danijel Vončina

12. 2. 2002  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

Črnci

ŠKUC, Ljubljana 2001, 4.320 SIT

Burka (prvič je bila uprizorjena 1959. leta), ki ji zagotovo še ne bo tako kmalu potekel "rok trajanja".

Nekega večera, uvodoma zapiše avtor, ga je neki igralec zaprosil, naj napiše igro, ki bi jo igrali črnci. "Ampak, kaj vendar je črnec?" se nadalje sprašuje: "In najprej, kakšne barve je?" Hja, Jean Genet (1910-1986), francoski pisatelj in dramatik, v življenju pa klatež, tat, arestant, vojak in dezerter ter "nemoralnež" velikega formata sploh (beri: predvsem homoseksualec) se je pač že dolgo pred dandanašnjo aktualizacijo tako opevanih človekovih pravic boril za pravice priseljencev, zapornikov, Palestincev in seveda tudi črncev.

Ob slednjem samo za informacijo: kar dolgo obdobje mu je bil prepovedan vstop v eldorado demokracije, ZDA. No, in pričujoča drama (natančneje, burka) je, jasno, naslovljena na "dominantno" raso, torej belce, igralci pa so seveda črnci, ki bodo poskrbeli, da drama ne bo vdrla v njihova, to je belska "dragocena življenja" in bodo tako vljudni /"... česar smo se naučili med vami ..."/, da bodo onemogočili vsakršno komunikacijo /"...prvotno razdaljo, ki nas ločuje, bomo še povečali s svojim bliščem, s svojim vedenjem, s svojo objestnostjo ..."/. Kaj pa če bi burko slučajno le igrali pred publiko črncev? V takem primeru, predlaga Genet, je treba na predstavo povabiti kakega belca; če noben belec ne bi hotel priti, potem naj črni publiki razdelijo maske belcev; če pa črnci zavrnejo maske, potem naj se uporabi - lutka.