Danijel Vončina

27. 5. 2003  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

Vesna Leskošek: Zavrnjena tradicija: ženske in ženskost v slovenski zgodovini od 1890 do 1940

Založba /*cf., Ljubljana 2002, 3.000 SIT

"Ona, kakor prislovica pravi, tri hišne vogle podpira ..."

Avtorica se je srčno (razkrite zgodbe, kot pravi v predgovoru, so jo včasih spravile na rob solz ali pa jo navdale z neukrotljivim besom) in zagnano (... nikoli si nisem mislila, da sem zmožna sedeti deset ali dvanajst ur nepretrgano pred računalnikom, ne da bi morala vsake pol ure teči okoli bloka, da bi zadostila svoji potrebi po aktivnosti in gibanju.) polotila "obelodanjanja" ženskege vprašanja oziroma vloge žensk v slovenski zgodovini: izredno nehvaležne naloge kajpak, saj, glej ga zlomka, medtem ko je denimo slovenska literatura "več kot solidno" zastopana z ženskimi liki, naše nacionalno zgodovinopisje takorekoč (razen redkih "zastrelkov") sploh ne dokumentira dogodkov, imen ali dejstev, v katerih bi bile ženske glavne ali pomembne akterke.

In navsezadnje: raziskovanje ženske zgodovine še nadalje otežuje pomanjkanje zgodovinskih virov; prazni arhivi ..: Samo primer slednjega: "V idrijskem arhivu nič ne vedo o društvu Veda (ustanovljeno 1898), ki velja za prvo žensko nestanovsko društvo na Slovenskem ...". Ampak, kot že rečeno, kjer sta na delu srčnost in zagnanost, tam tudi rezultat ne izostane. Kaj torej stori avtorica? Zakoplje se v "javno dokumentirana besedila" iz obravnavanega obdobja, predvsem v časopisje. In rezultat? Pred bralstvom se odvije, natančneje, razkrije doslej redko komu poznana "zgodba" iz ženske zgodovine.