Bernard Nežmah

11. 9. 2004  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

Ur. France Pibernik in Jurij Kocbek: Edvard Kocbek: Dokumentarna monografija

Mohorjeva družba, Celje 2004, 9.500 SIT

Hommage ob 100-letnici rojstva pesnika, pisatelja, misleca, ideologa in politika.

Kot brikolaž fotografij, dokumentov, zapiskov, odlomkov iz knjig, gimnazijskih spričeval, univerzitenih indeksov, naslovnic revij, policijskih zapisnikov, legitimacij ...

Delo ne oriše lika največjega režimskega disidenta; mož, ki se je na zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a slikal skupaj s Titom, deset let kasneje ni smel ne objavljati ne javno nastopati. Niti ne piše njegove biografije, ne izpostavlja njegovih dilem ne vprašanj, do katere mere bi poskusil nasprotovati partijski nomenklaturi. Namesto tega streže s "spomeniki" njegovega življenja. Toda, tudi ti so pomenljivi, tako dekret o upokojitvi iz l. 1952, ki v cirilici sporoča, da mu prične teči penzija od 1. aprila 1952 , pa vse dokler ne nastopi kakšen izmed razlogov, zaradi katerega se izplačevanje ustavi oziroma ukine. - !???? Titov režim je dal staremu partizanu pokojnino, a mu istočasno pisno zagrozil, da mu jo lahko tudi vzame, če ... To so bile torej konture, ki so od znotraj sprožale samocenzuro.

Človeka, ki je tvegal kariero, ne pa ječe ali popolnega izobčenja, danes ne gre opisovati kot foteljskega oporečnika. Drugi njegovi sodobniki iz državnega vrha namreč niti tega niso zastavili za besedo kritike. Torej nedvomno - politični disident.

Monografijo je posebej indikativno prebirati iz aktualnega političnega trenutka. Leta 1946 je Kocbek v svoj dnevnik zapisal: "Kidrič zares postal diktator; neomejen gospodar." Podpredsednik OF, drugi mož gibanja, ki je vodilo upor zoper okupatorje, že na samem začetku ni mogel izraziti svojih misli na straneh Slovenskega poročevalca.

Zato knjiga skoraj več kot o Kocbeku pove o časih, ki jih je živel. O UDBI oz. SDV, ki v arhivih hrani njegov dosje, ki ga sestavlja kar 592 poročil tajnih informatorjev na 523 straneh.