Bernard Nežmah

5. 8. 2005  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

Tamara Griesser-Pečar: Cerkev na zatožni klopi

Družina, Ljubljana 2005, 8.680 SIT

Orjaška knjiga (797 s.) o procesih zoper duhovnike med leti 1943 in 1960.

Pisana je kot zgodovinsko-pravna rekapitulacija, a v tako drobnih črkah, da bralcu jemljejo veselje nad branjem. Tema resda ni vesela, čeravno se danes bere na nekaterih mestih kot groteska. Med procesijo junija 1949 na Vrhniki so prihrumeli tanki, češ da imajo vaje. A kaplan Merlak procesije ni hotel ustaviti in tako se je vila med tanki, ki so na koncu cerkev obkolili; potem pa so oficirji hoteli od kaplana še odškodnino za porabljeni bencin, ker zaradi procesije vojaška vaja ni uspela!??

Sama knjiga predstavlja stanje duha med revolucijo, ko je partijska oblast sistematično preganjala svobodo mišljenja. Lazarist Fiedler je med pridigo polemično dejal, da prisega velja, samo kadar kličemo za pričo Boga, za kar je bil obsojen na 4 mesece zapora, ker da se je posmehoval ljudski oblasti, ki zahteva prisego pri časti naroda. Kako drastično je oblast preganjala cerkev, govori primer kaznovanega Kokošinka, ki je razmnožil 53 nabožnih pesmi, ne da bi 3 izvode poslal v odobritev javnemu tožilcu.

Osrednji del predstavlja sodno preganjanja duhovnikov med vojno in zaradi vojne. Večina jih je bila resda obsojena le na dolgoletne zaporne kazni, so pa toliko bolj nazorni primeri teh, ki so jih obsodili na smrt. Zoper kaplana Šinkarja je bila npr. usodna priča, ki je povedala, da je obtoženi zaklal 4 partizane, da pa tega res ni sama videla, ampak ji je povedal eden izmed ubitih, preden je umrl. - ?????

Knjiga sledi torej procesom in zapisnikom, ki jih potem kritično komentira. Poleg te glavne poante v nebo bijoče nepravice pa delo prinaša delno zgodovino pridig. Se pravi, na kakšen način in s katerimi besedami in argumenti so se duhovniki zoperstavljali italijanskim in nemškim okupatorjem, oefovskim akcijam in seveda povojni partijski diktaturi. Pri čemer izpostavlja pravno vprašljivost preganjanj, ob strani pa pusti evidentno žaljive primere govorov kot npr. o materah, ki so rodile partizane.

Vsekakor zgodovina uporniške cerkve, ki si je jemala pravico do svobode govora.