Bernard Nežmah

15. 12. 2005  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

Lena Holmqvist: Švedsko-slovenski slovar

ZRC SAZU, Ljubljana 2004, 9.950 SIT

Redka priložnost - doživeti izid novega dvojezičnega slovarja.

Švedščina je na prvi pogled neskončno daleč od slovenščine, še zlasti, če se omejimo na govorjeni jezik, ki daje občutek, da poslušamo govorico iz drugega sveta. Toda če pogledamo besedni zapis, nas preseneti kdaj prav nenavadna bližina. Organsko, slovensko in akademsko se po švedsko reče: organisk, slovensk, akademisk.

Ko se učiš novega jezika, v katerem te vse preseneča, boš hvaležen morfemu - sk , ki ti nakaže vsaj nekaj domačnosti v tujem jeziku. Ta, ki je vešč germanskih jezikov in latinščine, se bo razveselil, koliko besed v resnici že pozna od drugod: byrakrat v pomenu birokrat, reducera reducirati, jamra jamrati, soldat soldat.

Slovenskemu govorcu se lahko primeri, da bo zaveden zavoljo nenadne slovenskosti besed, vendar lov ni lov, temveč "dovoljenje, počitnice", luska tudi ni luska, ampak glagol "pohajkovati", bog ni stvarnik, marveč "premec, kljun", po drugi strani pa si prav zaradi pomenskega kratkega stika lahko enostavno zapomnimo besedico boeg, ki ni gospodar nebes, temveč homoseksualec.

Čeravno velja pravilo, da za švedske besede, ki izrazito spominjajo na slovenske, nikoli ne pomislimo, da so pomensko sorodne, najdemo tudi nekaj izjem, ki jih postavimo za temeljni kamen učenja jezika: en je števnik en, svin je svinja, flaska je flaška "steklenica", oel je stari slovenski ol v pomenu "pivo", torg je trg, fin je fin, olja je olje, par je par, del je del, kajuta je kajuta, medtem ko je ensam dobesedno en sam "edini". Lažnivo zapeljiv je butelj, ki sicer ni butelj, saj je "steklenica", katero pa lahko posvojimo z vzporednico buteljka.

Sam slovar obsega 304 strani, je zgledno urejen s sistemom podgesel in pomenskih zvez, s kratkim vpogledom v švedsko slovnico in izgovorjavo, brez sramu pred vulgarizmi: dra at helvete, fitta ..., skratka - odličen slovar.