Mateja Hrastar

5. 9. 2007  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

Haruki Murakami: Kafka na obali

Mladinska knjiga, zbirka Roman, Ljubljana, 2007, 32,95 €

© Elena Seibert

Ko zaprete Kafko na obali, lahko rečete le to, da je to čudna knjiga. Zakaj? Ker vam zleze pod kožo. Ker vas zasleduje, tudi kadar je ne berete. Ker so petnajstletni begavček Kafka Tamura, čudaški nepismeni starec Nakata, govoreče mačke (mimogrede - Murakami je velik ljubitelj mačk), kamen prehoda, temačna knjižnica Komura, ženska-moški gospod Oshimo, skrivnostna gospa Saeki, preprosto tovornjakarski, a na koncu ultimativni junak Hoshino vedno tam nekje v vaših mislih, tudi kadar lupite krompir.

Kafka na obali, roman, ki ga je Murakami napisal leta 2002 in je sedaj preveden v slovenščino, ni nič drugega kot japonski Twin Peaks. Knjiga ugank brez rešitev. Nadrealno in realno sta v zgodbi tako tesno povezana, da se vam zdi, da piščali iz mačjih duš tako ali tako prodajajo v vsakem supermarketu, ostarele gospe pa v obliki petnajstletnic itak seksajo z vsakim mladoletnikom. V zgodbah Harukija Murakamija je vse to popolnoma vsakdanje. To, kar njegove romane in kratke zgodbe naredi tako hudičevo privlačne - kvačkanje resničnosti in čudežnosti.

Če je v Norveškem gozdu neznansko privlačen grozljiv občutek osamljenosti in izgubljenega seksa, v Južno od meje, zahodno od sonca hrepenenje po otroški naivni sreči in v Mojem ljubem Sputniku ljubezenski trikotnik, razpet med Japonsko in Grčijo, je v Kafki na obali tisto, kar vas priklene h knjigi, razsežnost grške tragedije (ja, gibalo vse zgodbe je Ojdipovo prekletstvo), cepljena na magični realizem na japonski način.

Čeprav Murakami v svojih izjavah trdi, da ob začetku pisanja romana ni vedel, da se bo zakvačkal v Ojdipa. Čeprav se med svojimi najljubšimi pisatelji tolikokrat sklicuje na Kafko, ga je v tem romanu zaznati le v imenih. Murakamova neresničnost ni temačno brezizhodno kafkovska, temveč na neki bizarni način vsečloveško realna, v njej se prepoznajo tovornjakarji in knjižničarji.

Njegove knjige niso branje za mimogrede, ker vas posrkajo in okupirajo s svojimi vrtinci usod junakov. A bralcu ponudijo nekakšen balzam za dušo. Zato ni čudno, da je Haruki Muramaki vsesvetovni prodajni hit. In - če ponovim za skoraj vsemi njegovimi recenzenti - eden največjih sodobnih pripovedovalcev. Ni čudno, da so že leta 2006 na spletni strani knjižnice njegovega rojstnega mesta zapisali, da je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Hm, ni je še, si jo pa nedvomno zasluži.

Ja in seveda Kafka na obali je naslov pesmi. Še en light motiv Murakamovih romanov.

+ + + + +