17. 4. 2001  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

Aleksander Mežek: Sopotja

(CD Dallas '01)

Mežek je eden tistih slovenskih pojavov, ki se je rodil že pred stoletji in še vedno živi in dela. Zadnjič smo si na nacionalni televiziji lahko ogledali praznovanje njegove 50.letnice. Že toliko??? Spoznali smo ga pravzaprav (sredi sedemdesetih) s prvim albumom Kje so tiste stezice, v katerem je (znano) slovensko ljudsko pomešal z takrat zelo popularno Joni Mitchell. Ekološki pristop, tudi nadaljevanje je bilo zelo podobno. Osebno mislim, da je bil njegov največji hit Zopet doma. Sin se vrne iz mesta nazaj na kmete: "Za kosilo si nakopljem nov krompir, mama pa zabeli žgance." Zelo doživeto, zelo doživeto... Kasneje smo slišali, da se nam potepa po Londonu, da sta z angleškim Elvisom, Cliffom Richardom velika prijatelja, da v Angliji hara pod imenom Alexander John... Vsake toliko se je vrnil s kakimi idejami spominjam se recimo tudi komada Julija, (objokana)... Zdaj naj bi bil tu bolj pogosto, pred časom je izdal album korektno predelanih rokenrol popevk.

Na novi plošči Sopotja se pojavlja tudi njegov najboljši prijatelj in to se mi zdi pomembno, legenda na slovenski plošči, to vedno prav pride. Ampak plošča je pravzaprav malo bolj resna zadeva. Taka za praznovanje Abrahama. Z velikimi besedili in (tako kot trenutno pristoji pravemu slovenskemu rokerju) s pesmijo našega največjega pesnika. Trnovo kraj nesrečnega imena. Tako mogočna je pričujoča stvaritev, ja. Toda Mežek John ne zaostaja niti s svojimi pompoznimi deli. Včasih se zdi, da se obnaša kot angleški pozno rokerski izvajalci. Veliko instrumentov, bogati aranžmaji, ampak čisto zares prazna sporočila, pa naj ima ata še tako dober vokal. A ja, pa tudi, glede na to, da gre za konec koncev za popevke, ne vidim in ne slišim hita. Res ne... Je pa zanimiv eden izmed tekstov v katerem v katerem Mežek John pravi: "Sem fant dekleta, ki dekleta ni spoznal." Škoda, moje izkušnje pravijo, da ni slabo.

* * +

povezava