napo.lee.tano

23. 7. 2003  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

Moveknowledgement: Sun Sun

Založba Goga, 2003, distribucija Dallas

Čezžanrsko, na funku temelječe muziciranje, v naši domovini ni ravno pogost pojav, a zanimivo je, da skoraj vse zasedbe, ki se spopadejo z urbanim šprudlanjem, kaj kmalu pridobijo kultni status pri 20+ stari mestni mladeži. Žal je zanimivo tudi to, da se skoraj vsi tovrstni pogoni (denimo Miladojka Youneed, Heavy Les Wanted in Planet Groove) slej ko prej zaciklajo sami vase, izgubijo stik z asfaltno / plesno bazo, malo zaeksperimentirajo, nakar si privoščijo ustvarjalni oddih, ki ponavadi pripelje do ukinitve / pozabe.

Seveda s tem historičnim diskurzom ne želim klicati zlih duhov na novomeške premikovalce vedenja, prej gre za namig, naj svojo ustvarjalnost muvajo samo naprej, nikol (ne gremo) nazaj, kot povedo v enem, na ploščo žal neuvrščenem komadu. Sun Sun je namreč pregled ustvarjanja skupine, kot ga je zakoličil njihov pokojni član Goran Balog. Tisti, ki band poznajo, nadvse dobro poznajo tudi na Sun Sun zabeležen material, saj se je v ušesa ne tako maloštevilnih fenov nalagal že od predlanskega Klubskega maratona naprej. S tega stališča gledano, prihaja album na police dobro leto prepozno, a saj vemo, kako je s kolesjem muzične industrije in kako težko je bendom, ki se odločijo (ali pa so v to prisiljeni), da bodo snemanje albuma plačali iz lastnega žepa, nabrati dovolj novcev za studijske ure.

A dolgo čakanje vendarle ni bilo zaman, saj Sun Sun prinaša dobro uro pozitivno vibrirajoče godbe, ki glasbeno korenini v funku, soulu, dubu in hiphopu, idejno / verbalno pa se navezuje tudi na v kozmos zazrte mavričarske otroke cvetja. Moveknowledgment zagotovo najbolj navdušijo s tem, da se ne poslužujejo cenene pridigarske drže ali za Ljubljano tako tipičnega vzvišenega fonky duvanja, ampak se predstavijo kot skupina ljudi, ki svoje glasbene preference in ustvarjalno energijo zliva v enoten, vesel in duhovit glasbeni organizem. Če bi vsaj del tega veselja in radosti izrazili v materinščini, bi kot za šalo pometli tako s tandemom Gušti / Kasal, kot z mediokriteto in neproduktivnostjo slovenske rap scene. Zaenkrat zelo pozitivno, zdaj pa še enkrat: samo naprej, nikoli ne pejte nazaj!

* * * *