dr.um

24. 9. 2005  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

Live at Accelerated Culture - Global Gathering Part 1 & 2

12 x CD Accelerated Culture 2005, www.globalgathering.co.uk

Nekoč so obstajali fanzini, katerim so prilagali kasete, da si lahko slišal tisto, o čemer si bral; danes take reči pečejo na DVD-je, kot recimo Code Of The Streets. Drug preskok k širjenju posnetkov po planetu (in satelitih) je omogočil internet, tretjega pa je prispevala elektronska kultura z obliko miksa, ki se razteza od uradnih izdaj studijskega ali (redkeje) živega seta DJ-a ter tape-pack oziroma CD paketnih izdaj s 5, 6, 10 ali 12 ploščki. Živih setov je precej, celo legalnih izdaj je preveč za celo(s)tno resno poslušanje. pa tudi kakovost avdio-doživetja lahko variira od številnih faktorjev; od DJ-eve forme, leta ali večerje, pa do stimulativne moči ter kakovosti zelenjave, ki jo tisti večer poha ekipa za mešalko.

Poletne masovke sedaj strežejo z nadomestki za nekdanje bootlege in tale je presegel vse iz žanra tovrstnih posnetkov, kar je letos šlo skozi slušalke, vključno z Innovation In The Sun ter Quest The Final Countdown. Vendar je za lažje razumevanje potrebno obrazložiti koncept Global Gatheringa, enega najširših angleških elektronskih festivalov ki je v petih letih prerasel v razprodani vikend-fest na osmih plesiščih. Med njimi je tudi šotor Accelerated Culture; AC je junglistom sicer bolj znan po letnih drum and bass nagradah, letos pa je okoli 7000-glava mešanica hard-core-junglist-raverjev (kot jim rečejo na Otoku) doživela spored, ki ga ducatu CD-jev navkljub niso uspeli zapakirati v celoti! Morda tudi to dovolj pove o dimenzijah letošnjega festa, s katerega ta elektronski bootleg zveni kot razred zase ; odlično posnet zvok in pravi nivoji, na katerih regljajo MC-ji, se preliva z občasnimi histeričnimi izbruhi kričeče publike in sodelovanju v I-say-you-say maniri.

Na tem srečanju so Andy C., Hype, Zinc in Mampi Swift (back to back s Frictionom) absolutni kralji, tudi na Pendulume ljudem dogaja do stropa, High Contrast (Hospital) in Krust (Full Cycle) predstavljata zvok svojih založb, a še zdaleč ne ortodoksno. Ni prostora za preveč eksperimentov in tudi komadi se ponavljajo (na kar so DJ-ji na navadnih partijih zelo alergični), a nič ne zmoti veselice pod šotorom. Marky nima izbire in vrti na trdo, a tokrat vendarle zaostaja za veterani, Fabs in Groove oddelata dokaj nevsakdanji, a sila učinkovit kratki "angleški" set, sicer pa pri gneči res ni bilo časa za pretirano razkazovanje novih vinilov. Še najdaljši samostojni zapis beleži Nicky Blackmarket, ampak precej razumljivo glede na legendarno dejstvo,da njegova trgovina s ploščami (še vedno) slovi za najpomembnejšo v Angliji. Od hudo aktualnih manjka samo Shy FX, ampak vsi vrtijo njegove dube...

Z leti so se resda izboljšale tehnologije in mediji, medtem ko se je na sam zasuk v snemalni produkciji čakalo precej dlje. Toda s tovrstnimi mejniki, ki za poslušanje zahtevajo tedne časa - ter premo sorazmerno količino užitka v zvoku čiste džungle. Vzor(č)no.

+ + + + +