Max Modic

30. 12. 2007  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

Tide: Nothing to Lose

2007, Cela pametna založba

Tide je tisti bend, ki je lani ogreval fene Siddharte, letos pa premočene metalske horde, ki so na bežigrajskem stadionu čakale Iron Maiden. Nastopil je na festivalu Lent, na Rocku Otočec, na Grand Rocku Sevnica, na Zmaju 'ma mlade, na novosadskem Exitu in celo na Bruc Partyju na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Skratka, zavidanja vredna kilometrina, tudi glasbeni potencial ni ravno od muh, ampak kaj slišite, ko rečete Tide? Komaj kaj. Morda bi slišali kaj več, če fantje ne bi flancali v angleščini in če bi svoje skrajno anemično ime (skupaj s celostno podobo) predelali v kaj do domačega ušesa prijaznega - in mimogrede preverili, zakaj Šank Rock ni več Shank Rock. No, pa tudi bonjovijevski mehkometalski repertoar ustaljenih prijemov bi veljalo krepkeje prevetriti.

+ + +