Matevž Krivic

30. 9. 2005  |  Mladina 39  | 

Je zadnje soočenješe kaj spremenilo?

Najbrž ne - ali kdo sploh še posluša argumente?

Matevž Krivic

Matevž Krivic
© Arhiv Mladine

Najprej sem dolžan bralcem pojasnilo, zakaj so na tem mestu prisiljeni danes (že tretjič v zadnjih štirih tednih!) brati mojo kolumno - namesto tiste, ki so jo morda pričakovali. Razlog je preprost: na prošnjo uredništva sem spet, ne prvič, moral vskočiti, ker so tokrat celo vsi trije drugi kolumnisti (brez svoje krivde) izpadli - eni zaradi bolezni, drugi zaradi službene zadržanosti.

Tako mi je za pisanje ostalo le še zadnje dopoldne pred oddajo v tisk, petkovo dopoldne. Jasno, da v teh okoliščinah kolumno pišem pod vtisom razgrete razprave v oddaji Trenja na POP TV včeraj zvečer. Naivno misleč, kljub vsem preteklim izkušnjam, da se v tistem kotlu sploh da kaj v miru povedati in kakšno misel do konca izpeljati, ne da bi ti trije hkrati skakali v besedo - ne da bi voditelj oddaje zoper to karkoli vsaj poskušal narediti. Nasprotno, ko je Janez Jerovšek končno dobil besedo kot zadnji in izrazil pobožno željo, naj mu vsaj zdaj dopustijo v par minutah kaj strnjenega povedati, si je pa voditelj dovolil kar dvakrat povedati popolnoma isto (te sekunde pa ne štejejo?), naj kar govori - ampak nekaj minut pa že ne! In potem spet živčno skakanje z ene teme na drugo, samo iskanje hipnih efektov, ki se mu potem, hočeš nočeš, skušajo vsi prilagoditi, saj sicer sploh ne pridejo do besede.

Žolčna in vsebinsko neusmerjana "razprava" 12, v tem primeru celo 14 zagrizenih nasprotnikov tako in tako že po zasnovi oddaje ne more voditi k razjasnitvi nobenega vsebinsko spornega vprašanja, ampak služi le sproščanju strasti in iskanju demagoških efektov - komercialni televiziji pa za dvigovanje gledanosti. In komercialni televiziji tega navsezadnje niti kaj dosti zameriti ni mogoče. Nasprotno, celo kakšno pohvalo ji je pri tem mogoče in potrebno izreči: predvsem pohvalo, da - v nasprotju s svojo "resnejšo" sestro javno RTV - na tej oddaji publiki ne dovoljuje navijaškega ploskanja, medklicev ipd. Torkova radijska "Porota" (kakšen nesmiseln naslov!) na isto temo je bila v tem pogledu ravno nasproten "zgled" - pohvaliti pa je treba tam vsebinsko zaokrožanje in zelo korektno vodenje oddaje. Žal je ta dobri vtis hudo pokvaril katastrofalni zaključek, ko si je urednik oddaje dovolil servirati poslušalcem odlomke iz telefonskih reakcij 12 poslušalcev med oddajo. Izmed koliko klicev so izbrali prav teh 12, nisem slišal - in ogorčeni "navijači" za vladni zakon, sedeči za menoj, so upravičeno vpili, da je to manipulacija. Ker tak novinarski izbor, celo če bi ga naredil najsposobnejši novinar z vso možno korektnostjo, ki jo je posameznik pač zmožen, že "po definiciji" ne more biti nič drugega kot manipulacija, ki v taki oddaji nima kaj iskati.

Vrnimo se k naslovnemu vprašanju, ali je zadnje soočenje na POP TV še kaj spremenilo. Da najbrž ne, sklepam tudi po izidu tamkajšnjega glasovanja. Ne zaradi samega izida tega glasovanja, saj ankete javnega mnenja, tudi današnja v Večeru, kažejo mnogo bolj tesne izide v eno ali drugo smer, ampak zato, ker se izid od začetka do konca oddaje pravzaprav ni spremenil. Prvo merjenje je pokazalo razmerje 61 : 39, drugo 60 : 40 in nato vse do konca 59 : 41. Za to se "gladiatorjem" res ni splačalo truditi, ne enim ne drugim. Zaradi v tem zadnjem obračunu medsebojno zadanih "ran" (pri čemer je v nizkih in nepoštenih udarcih absolutno prevladovala vladna stran - z edino izjemo nekorektnega očitka Janezu Jerovšku, kjer sem sam takoj podprl njega in ne tega nekorektnega očitka) se bodo odnosi samo še nadalje zastrupili in zaostrili. To bo edina "korist" od vsega tega, drugače pa je, domnevam, rezultat tega referendumskega spopada že dalj časa odločen (saj argumentov očitno sploh nihče ne posluša) - samo da zdajle, ko to pišem, še nihče z gotovostjo ne ve, kako. V ponedeljek, ko boste tole brali, bo pa tudi to že jasno.

Morda celo že danes več znakov govori za to, da je vladni večini uspel namen, ki ga je hotela podtakniti nasprotnikom zakona, namreč glasovanje o tem konkretnem zakonu spremeniti v glasovanje za Janševo vlado ali proti njej. Dvomim sicer, da bi vladi uspelo zmagati kar s 60 : 40, kolikor (približno) še vedno znaša njena javnomnenjska podpora, saj (neznano velik) del njenih "sredinskih" podpornikov tega njenega povsem očitnega naskoka na javno RTV vendarle ne podpira - toda kot so povedali že mnogi, marsikaj bo odvisno tudi od višine udeležbe. Današnja Večerova anketa navaja, da so "med tistimi, ki se referenduma zagotovo ne bodo udeležili, nadpovprečno zastopani volilci LDS in mladi do 29 let". Če se bo to potrdilo, potem - ob mobilizaciji zagovornikov zakona tudi na 700 nedeljskih mašah na sam dan glasovanja - seveda zmaga nasprotnikov zakona preprosto ni mogoča. Tudi to bo seveda popolnoma pravičen izid glasovanja - imeli bomo pač tak zakon o RTV (ne le takšno vlado), kakršnega pač hočemo in zaslužimo. Bog nam pomagaj.

S tem v zvezi naj omenim samo še nekoliko zabaven dogodek, ki se je pripetil en teden prej na zborovanju Zbora za republiko v Cankarjevem domu. Tja sem prišel misleč, da gre za javno, odprto razpravo, ne izključno za zborovanje somišljenikov, pa me je v moji naivnosti nekoliko streznil že začuden, čeprav prijazen pozdrav Jambreka, ko sva se srečala še pred dvorano, ko me je, očitno presenečen, da me tam vidi, spraševal, kako sem vendar zvedel za ta sestanek, ali sem morda bil tudi jaz med prejemniki vabil, ki so jih razpošiljali z Nove revije itd. Ko me je nekdo od govornikov poimensko napadel, Jambrek "kot gentleman" seveda ni imel izbire in me je kar takoj povabil k odgovoru, kljub negodovanju občinstva. Njegovo "gentlemanstvo" se je s tem sicer končalo in mi replike na ponovljene napade (celo tako brezvsebinske in "ad personam", kot je bil nekulturni izpad kulturnega ministra "Gospod Krivic, vi ste nespodoben človek!") ni več omogočil. Ampak tu sem hotel povedati nekaj drugega: kako gromko se je cela dvorana zasmejala, ko sem pred odgovorom na napade omenil, da sem na zborovanje prišel z namenom, da bi njim, zagovornikom Janševe vlade, skušal predočiti razloge, zaradi katerih bi morali biti prav oni zainteresirani, da vlada tako popolne kontrole nad RTVS vendarle ne prevzame - a da mi dodeljene minute za odgovor tega tam žal ne omogočajo. Naj to v dveh stavkih povem tu: zato, ker bo utišanje medijske kritike proti vladi dolgoročno škodilo tudi njej sami. Če bo delala dobro, je nobena medijska kritika ne bo mogla spodnesti, toda tudi dobre vlade delajo seveda tudi napake - in tu je bistvo zadeve: če je kritika teh napak s prevlado nad mediji ovirana, potem se napake ne odpravljajo, ampak razraščajo, in do padca že slabe vlade pride pozneje, kot bi prišlo sicer, zato pa je takrat ta padec toliko bolj trd. Pri čemer so prejšnje LDS-ove vlade sicer morda res imele prevladujočo "ideološko" podporo večine medijev, tudi RTVS, nikakor pa ne niti najmanjšega popuščanja pri medijskem razkrivanju njenih afer in drugih konkretnih slabosti. Na srečo za poprej vladajoče, kajti brez tega bi morda zdržali na oblasti (in ga lomili) še en mandat - potem bi jih pa volitve treščile še v večje globočine kot sedaj, pa še iz teh se ne morejo in ne morejo skobacati.