Peter Petrovčič

9. 12. 2011  |  Mladina 49  |  Družba  |  Politika

Priložnost za očiščenje?

Slovenska rimskokatoliška cerkev prvič obsojena na plačilo odškodnine zaradi spolnih zlorab

Pokojni župnik Karl Jošt, ki je zlorabil vsaj šestnajst deklic mlajših od petnajst let. Sodišče je odločilo, da mora cerkev žrtvi, ki je vložila odškodninsko tožbo, plačati 50.000 evrov.

Pokojni župnik Karl Jošt, ki je zlorabil vsaj šestnajst deklic mlajših od petnajst let. Sodišče je odločilo, da mora cerkev žrtvi, ki je vložila odškodninsko tožbo, plačati 50.000 evrov.
© Blaž Šunta

Slovenska rimskokatoliška cerkev je bila pred dnevi obsojena na plačilo odškodnine žrtvi spolnih zlorab. Če sodba prestane verjetno presojo na višjem sodišču, bo to precedenčna sodba ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. Še preden pa postane pravnomočna, ji bodo vsaj v Sloveniji sledile nove tožbe žrtev spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki. Verjetno tudi sodbe oziroma obsodbe. Slovenska cerkev glede odnosa do spolnih zlorab sodi med tiste, ki še niso priznale, ki se še niso pokesale. Bo odslej drugače?

Mariborsko okrožno sodišče je eni izmed žrtev nekdanjega artiškega župnika Karla Jošta dosodilo 50 tisoč evrov odškodnine. Spomnimo se. Jošt je bil sploh prvi slovenski duhovnik, ki je moral pred sodnike zaradi pedofilije. Sojenje se je začelo oktobra 2006, januarja naslednje leto, tik pred razsodbo, je Jošt umrl. Obtožnica ga je bremenila 16 spolnih napadov na osebe, mlajše od 15 let, po 183. členu kazenskega zakonika. Med sojenjem so zoper njega pričale tudi štiri žrtve, stare od 18 do 23 let, ki so bile v času zlorab stare od sedem do 12 let. Vse so potrdile, da jih je Jošt spolno med drugim zlorabljal tudi v cerkvi, celo pri spovedi. Ena izmed njih je izjavila, da jo je Jošt posilil, potem pa ji dejal, da o tem ne sme govoriti, ker bi s tem storila greh. Poleg žrtev je proti Joštu na sojenju pričalo še več prič. Svoje spolne navade je prakticiral v Artičah in pred tem tudi v Sromljah.

Odškodninsko tožbo zoper cerkev za 140 tisoč evrov je potem leta 2008 vložila ena izmed Joštovih žrtev. Vložila je tožbo zoper delodajalca, ki je po slovenskem pravu objektivno odgovoren za škodo, ki jo pri delu naredi delojemalec, v tem primeru župnik. RKC se je med postopkom zagovarjala, da razmerje med nadškofijo oziroma škofijo ali župnijo in župnikom ni enako razmerju med delodajalcem in delojemalcem. Da z župniki nimajo nič, da nad njimi nimajo nobenega nadzora. Pa sodišče ni sprejelo njihove argumentacije in je odločilo v prid tožnice. Kako je sodišče lahko dosodilo odškodnino eni izmed žrtev, če Jošt sploh ni bil obsojen za spolne zlorabe pred kazenskim sodiščem? Zakonodaja omogoča, da civilno sodišče, če obdolženec umre, v odškodninskem postopku najprej ugotovi, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, zaradi katerega naj bi bila nastala škoda. V našem primeru so ugotavljali, ali je župnik storil kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Glede na to, da so bili na glavni obravnavi pred kazenskim sodiščem že izvedeni vsi dokazi, preden je Jošt umrl, niso imeli težkega dela. Iz dokazov brez dvoma izhaja, da je Jošt leta 1990 v svojem kabinetu v župnijskem uradu posilil tožnico, ko je bila stara komaj sedem let.

Tožnica je zatrjevala, da je cerkev odgovorna kot delodajalec, ki je po slovenskem pravu objektivno odgovoren za škodo, ki jo pri delu naredi delojemalec, v tem primeru župnik.

Ker gre za prvo takšno sodbo v slovenskem in menda tudi v evropskem prostoru, če ne celo na svetu, gre pričakovati nove tovrstne tožbene zahtevke žrtev spolnih zlorab. V Joštovem primeru jih je še najmanj 15. Potem so tu še žrtve treh drugih duhovnikov, ki so bili pred kazenskim sodiščem že pravnomočno obsojeni spolnih zlorab. Prvi zaradi spolnih deliktov obsojeni duhovnik na Slovenskem je bil Franci Frantar. Sodba pravi, da je nekdanji kašeljski župnik večkrat zlorabil eno osebo, mlajšo od 15 let. In sicer v hiši njenih staršev in v prostorih župnišča. Obsojen je bil na tri leta in deset mesecev zaporne kazni. Drugi pravnomočno obsojeni duhovnik je Albin Žnidarič. Nekdanji ormoški župnik je bil obsojen za dalj časa trajajoče zlorabe treh dečkov, mlajših od 15 let, med njimi duševno zaostalega. Slednjega je zlorabljal, medtem ko je bil v njegovi oskrbi med izletom na morje, druga dva pa v župnišču. Obsojen je bil na šest let in pol zapora. Tretji duhovnik, ki prestaja kazen zapora zaradi spolnih zlorab, je Anton Kmet, nekdanji župnik v župnijah Brezno in Remšnik na Koroškem. Zlorabil je vsaj dve dekleti, in sicer med pripravami na birmo. Obsojen je bil na deset mesecev zapora.

V vseh štirih primerih so izpolnjeni vsi pogoji za obsodbo cerkve na plačilo odškodnine. Zlorabe so se, kot v Joštovem primeru, dogajale pri opravljanju službe in v prostorih „delodajalca“, pri katerem je bil duhovnik „zaposlen“. Skupaj gre za kar 21 žrtev. Če bi sodišče v vseh primerih določilo povprečno 50 tisoč evrov odškodnine, je to skupaj dober milijon evrov. To pa bi utegnilo spodbuditi tudi vse tiste žrtve v teh in v primerih drugih duhovnikov, ki so doslej molčale. Že ta trenutek so vložene tri takšne odškodninske tožbe treh žrtev Albina Žnidariča. Bo več podobnih tožb, poleg bankrota katere od škofij ali župnij, vendarle spodbudilo slovensko rimskokatoliško cerkev k priznanju, opravičilu in kesanju?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.