Peter Petrovčič

23. 12. 2011  |  Mladina 51  |  Družba

Zločinec

Ustavno sodišče je odločilo, da je bil še zmeraj priljubljeni Josip Broz - Tito negativna zgodovinska osebnost

Grafit na mostu, ki vodi čez cesto, kateri je ustavno sodišče  prepovedalo nositi ime po Titu

Grafit na mostu, ki vodi čez cesto, kateri je ustavno sodišče prepovedalo nositi ime po Titu
© Borut Krajnc

Marca lani je raziskava agencije Ninamedia pokazala, da 75 odstotkov Slovencev Josipa Broza - Tita vidi kot pozitivno osebnost. V tistem času je podmladek Nove Slovenije na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti poimenovanja ulice v Ljubljani po Titu. Ustavno sodišče je letos poimenovanje ulice soglasno razveljavilo.

Ljubljana je nekoč že imela po Titu poimenovano ulico, ki pa jo je v poosamosvojitveni evforiji preimenovala. V tistem času je bila zamenjana cela vrsta po Titu poimenovanih krajevnih imen po vsej Sloveniji. Ostala so redka. To ni nič nenavadnega, imena ulic, trgov in cest se menjajo. Bolj nenavadna je bila odločitev ustavnega sodišča, da prepove vsakršna nova poimenovanja krajevnih imen po Titu. Takšno poimenovanje bi bilo po njihovem mnenju »v nasprotju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva«. To bi lahko v delu narodnega telesa zbujalo občutek kratenja njihovega dostojanstva, katerega spoštovanje zagotavlja ustava.

A čeprav ustavni sodniki v argumentaciji še tako ponavljajo, da ima Tito dva obraza (dobrega in slabega), so zavzeli stališče, da je Tito negativna zgodovinska osebnost. V nasprotnem primeru ne bi prepovedali uporabe njegovega imena. In čeprav so prepovedali zgolj nova poimenovanja krajevnih imen po Titu, je sporočilo jasno. Predsednica NSi Ljudmila Novak je to označila kot »prvi korak s strani državne institucije k priznanju dejstva, da je bil Tito zločinec«. V delu volilnega telesa, ki ga zastopajo stranke na desnem političnem polu, so se takoj začele akcije zamenjave obstoječih poimenovanj po Titu in drugih socialističnih voditeljih, narodnih herojih, partizanskih junakih ali zgodovinskih mejnikih tistega časa. V občini Trebnje se je za to zavzel župan. Kidričevo ulico se je odločil preimenovati v Ulico Alojzija Šuštarja. In to v nasprotju z željami Šuštarjevih sorodnikov in voljo občanov. V Mariboru je na mizi predlog preimenovanja Titove ceste v Cesto generala Maistra.

Še bolj kot takšna prepoved je nenavadno utemeljevanje ustavnih sodnikov. Obstoječa poimenovanja krajevnih imen po Titu lahko po njihovem ostanejo, ker so del zgodovine. Nova poimenovanja pa bi po nepotrebnem razdvajala. Po mnenju devetih (najbolj) modrih mož in žena je poimenovanje ulice po Titu v demokratičnem sistemu, s potrdilom najvišjega in neposredno izvoljenega lokalnega predstavniškega organa in po poprejšnjem preverjanju javnega mnenja, nemogoče. Na drugi strani pa se ustavnim sodnikom ne zdijo prav nič sporna vsa tista poimenovanja, ki jih je v času socialističnega sistema prebivalstvu morda vsilila oblast. Šli so celo tako daleč, da so poleg sedanjih krajevnih poimenovanj po Titu tudi v prihodnje dovolili vsa tista nova poimenovanja, ki bi formalno vrnila že nekoč obstoječa Titova imena. Ljubljanski mestni svet bi torej po njihovem mnenju lahko osrednjo prometno žilo skozi središče mesta preimenoval nazaj v Titovo cesto. Velenje pa bi lahko spet postalo Titovo.

Jankovića, čigar večina v mestnem svetu je izglasovala Titovo cesto, je ljudstvo na državni ravni nagradilo z zmago na volitvah.

»Titova cesta presega meje normalnega človeškega čuta za mero in osnovno srčno kulturo.«
Kandidatka za ljubljansko županjo Mojca Kucler Dolinar, v Reporterju, o cesti v pogubo

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.