Grega Repovž

Grega Repovž

30. 3. 2012  |  Mladina 13  |  Uvodnik

Ker ona dela

Danes se malokdo spomni, kako se je pred tremi leti lomil nemški koncern Opel. Tovarna je bila na tleh, kot hčerinska družba ameriškega giganta pa naprodaj. Odpuščanje, zapiranje, razprodaja, konec. Slabe poslovne odločitve, komu mar, 8000 ljudi takoj na cesto ... A je nogo med vrata vtaknila kanclerka Angela Merkel. Rekla je: ne. Zagrozila Američanom in bankam. In nato se je njena vlada sistematično lotila reševanja tega zasebnega podjetja. Šefi zasebnih bank so hodili k Merklovi. Noben neoliberalni cepec ni kričal, da to ni delo vlade. Ja, Merklova je tudi zamrznila kakšno pravico, a previdno. Predvsem pa je reševala.

To je delo vlade v času krize. Tega ni razumel Borut Pahor, tega ni razumel takratni minister Matej Lahovnik, ki sta se še vedno afnala s »trg naj opravi svoje«. Raje sta besedičila o umiku države iz gospodarstva, delala pa malo. In pričakovano tega ne razumejo današnji šerifi. Oblast jih že opija. Kako pričakovano. Merklova vodi neprimerno večjo in relevantnejšo državo, pa je še nismo videli po puranje našobljene.

Kaj je torej delala Merklova, ko je bila Nemčija v fazi, v kateri smo mi še vedno? Reševala je proizvodnjo in delovna mesta. Za delovna mesta gre, tepec! Protikrizna politika ni tekma, kdo bo bolj porezal. Kdo bo bolj zarezal. To zna vsak. Rezati vse in povprek – moramo res te primitivne menedžerske metode prve pobarvanke kriznega menedžeriranja še enkrat opazovati, moramo vnovič gledati to dokazovanje neznanja, napuha in lenobe? Ko že vsa Evropa ve, da to ni pot iz krize? Seveda je treba racionalizirati, seveda velja razmišljati o ukinitvi 2. januarja kot prostega dne, o neizplačilu regresa za višje razrede javnega sektorja, a to, kar je pripravila ta vlada, je nabor najlažjega rezanja. Da, tako je najlaže. Že v tem trenutku največ davkov v državni proračun prispevata nižji in srednji razred in nanju letijo vse puščice te vlade. Nismo bili nenatančni: tudi najbolje plačani državni uslužbenci so namreč še vedno v srednjem razredu.

Ne bodo pa obdavčili luksuza in premoženja, ne bodo obdavčili kapitala, ne bodo obdavčili visokih dohodkov – pa čeprav v vseh treh kategorijah po podatkih OECD že zdaj poberemo manj od povprečja, bistveno manj. In na drugi strani slovensko prebivalstvo v proračun prispeva bistveno več od povprečja. Najbogatejši so od dosedanjih protikriznih ukrepov dobili le dodatne davčne olajšave, povprečno okoli 400 evrov na leto. Povprečna mama na porodniški pa bo za krizo prispevala v enem letu 900 evrov. Bogatim dodatnih 400, materi 900 manj. Izjemno.

Nobene logike ni v tem početju. Razlog so lahko le neznanje, napuh in lenoba. Morda še trma? Vse ukrepe imajo pred seboj. Seveda najprej dvig stopnje davka na dodano vrednost. Tega ne želijo. Le zato, ker je to predlagal Zoran Janković (in naredila večina evropskih držav)?

Seveda – to, kar počnejo, to rezanje, bo lahko pokazati. Vidno bo. Ampak to nima s krizo in odgovornim odnosom do države nobene zveze. To je na eni strani le moško trmarjenje, dokazovanje svojega prav, za danes in za nazaj, na drugi strani pa seveda zahteva najmanj napora in dela. Saj je na ravni podjetij enako: najlaže je rezati stroške. Težje je postaviti nov produkt ali projekt, oživiti prodajo. A ravno to bi morala početi vlada. Janković ima prav, ko kaže na Primorje – brez tega podjetja ne bo več velikih projektov, ki bi jih delalo slovensko gradbeništvo: vse ostalo je premajhno, nezmožno.

Danes je bistveno ohraniti in spodbujati proizvodnjo in storitve, gospodarstvo torej. Dr. Mencinger to govori že tri leta. Tam je gospodarska rast, tam so ogrožena in potencialna delovna mesta. Gre za vsako podjetje. Saj je lahko ministrom vseeno za 300 delovnih mest v »neki« papirnici. 300 delovnih mest je vedno še vsaj 200 posredno povezanih delovnih mest. Do mesarja in frizerke. 500 delovnih mest je vsaj 1500 prizadetih prebivalcev. 1500 je ogromna številka za Slovenijo. Merklova vodi državo z 81 milijoni prebivalcev, pa jo je popadla groza, ko je šlo za 8000 delavcev, ki naj bi službo izgubili v Oplu. Slovenskemu premieru bi glede na število prebivalcev moralo postati slabo, ko bi kdo rekel, da izguba dela grozi 190 ljudem. Ni razumel Pahor. Ne razume Janša.

Zato je Merklova reševala Opel. In Oplu gre danes dobro. Vmes ni napisala nobenega tvita.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.