Darja Kocbek

19. 11. 2012  |  Družba

Hrana in igranje rulete z našim zdravjem

© Arhiv Mladine

Zmanjšanje odpornosti organizma, probleme s prebavili, neplodnost, poškodbe organov, pospešeno staranje, sladkorno bolezen in previsok holesterol v krvi so izvedenci ameriškega inštituta Academy of Environmental Medicine odkrili v laboratorijskih živali, ki so jih krmili z gensko spremenjeno sojo in koruzo. Na tisoče zdravnikov v ZDA tako bolnikom že predpisuje dieto brez gensko spremenjenih organizmov, saj ugotavljajo, da se jim zdravje tako občutno izboljša. Tudi živali, ki jih kmetje prenehajo krmiti z gensko spremenjeno krmo so bolj zdrave.

»Po našem mnenju ni naključje, da so bolezni, ki smo jih odkrili pri laboratorijskih živalih, v porastu med prebivalci ZDA odkar so leta 1996 začeli uporabljati gensko spremenjene organizme,« je v pogovoru za portal Truthout dejal Jeffrey Smith, prvi mož inštituta. Pojasnil je, da pri gensko spremenjenih organizmih gre za prenos določenega gena oziroma gena od ene vrste v DNK druge vrste. Tako nadnacionalke z mešanjem genov med rastlinami, živalmi, ljudmi, bakterijami in virusi v laboratorijih ustvarjajo nove organizme, katerih stranskih učinkov ni mogoče predvideti.

Na primeru gensko spremenjene koruze Bt je pojasnil, zakaj najbrž vpliva na zdravje. Ta koruza namreč proizvaja strupeni insekticid Bt-toksin, za katerega je bilo pravkar ugotovljeno, da povzroča luknje in razpoke v človeških celicah. Ta strup so našli tudi v krvi nosečnic in fetusih. »Zgolj z učinki insekticida Bt je mogoče pojasniti težave s prebavili, zmanjšanje odpornosti, poškodbe organov in razpoke, ki so lahko razlog za nastanek alergij, avtoimunih bolezni, občutljivost na gluten, rak, Alzheimerjevo bolezen in avtizem,« razlaga Smith.

Večina gensko spremenjenih rastlin je odporna na herbicide, ki jih rastline vsrkajo in tako pristanejo na krožnikih. Eden najbolj znanih herbicidov, ki jih uporabljajo pridelovalci gensko spremenjenih rastlin, je roundup. V prodaji je v paketu skupaj z gensko spremenjenimi rastlinami, ki jih je razvila nadnacionalka Monsanto. Ena od študij je pravkar pokazala, da so podgane, ki so jim z vodo dajali ta herbicid, dobile velike tumorje in poškodbe na organih, so začele hitreje umirati. Druge laboratorijske živali so imele probleme zaradi neplodnosti, njihovi mladiči so bili manjši, nekateri so bili neplodni in podobno, opozarja ameriški izvedenec. Roundup je v naravi nerazgradljiv, njegove ostanke so v ZDA našli tudi v zraku, vodi, prsti.

Toda, kako je ob tako hudih stranskih učinkih, dovoljena uporaba tako gensko spremenjenih organizmov kot z njimi povezanih herbicidov? Znanstveniki na ameriški agenciji za hrano in zdravila (FDA), ki izdaja dovoljenja, so na nevarne učinke vseskozi opozarjali z različnimi poročili, a predsednik agencije Michael Taylor, ki ga je nastavila politika, je vsa ta opozorila ignoriral in zatrjeval, da agencija ni odkrila nikakršnih škodljivih vplivov in učinkov, zato testi o njihovi varnosti in označevanje gensko spremenjenih živil ni potrebno. Taylor je bil pred prihodom na FDA odvetnik družbe Monsanto, ki je največji in najbolj znani proizvajalec gensko spremenjenih rastlin. Po izteku mandata je postal podpredsednik uprave Monsanta, zdaj pa je spet v službi na FDA, pristojen je za področje hrane. »Imamo torej nevarno kombinacijo korporativne korupcije, ki izigrava znanost,« pojasnjuje Jeffrey Smith.

Razkritja Wikileaksa so pokazala, da je bila administracija prejšnjega predsednika ZDA Georga Busha tesno povezana z Monsantom. V razkritih depešah je bilo mogoče prebrati, da bi veleposlanik ZDA v Franciji recimo proti članicam EU, ki nasprotujejo gensko spremenjenim organizmom, uvedel sankcije, da bi »jim prizadel bolečine«, veleposlanik ZDA v Španiji pa je po sestanku s predstavnikom Monsanta v Španiji od administracije v Washingtonu zahteval, naj pritisne na Bruselj, da bo spremenil svojo politiko do gensko spremenjenih organizmov. V času mandata sedanjega predsednika Baracka Obama se je vpliv proizvajalcev gensko spremenjenih organizmov na politiko še okrepil, a primerov Smith ni navedel.

Je pa spomnil, da biotehniška podjetja trdijo, da gensko spremenjene rastline zagotavljajo povečanje hektarskega donosa in s tem proizvodnje hrane, v resnici pa omogočajo zgolj povečevanje rabe kemikalij v kmetijstvu, kmetom ne zagotavljajo večjega prihodka in njihova uporaba ni varna.

Članice EU so, ko gre za gensko spremenjene organizme, razdeljene na skupino, ki jim ostro nasprotuje, vodi jo Francija, in na skupino, ki jih podpira, na čelu katere je Velika Britanija. Nobena pa nima dovolj glasov, da bi sprejela kakršno koli odločitev, evropska komisija je zato predlagala spremembo direktive, da bi lahko države članice same odločale, ali bodo na svojem ozemlju gojile gensko spremenjene rastline ali ne. Tudi pri usklajevanju te direktive države članice ne najdejo rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse.

Največji proizvajalci gensko spremenjenih organizmov na svetu so družbe Monsanto, BASF, Bayer, Syngenta, DuPont, Dow Chemical, ki imajo v lasti patente za te organizme. To po razlagi izvedencev za patente pomeni, da se lahko zgodi, da bodo na tej podlagi kot monopolisti v prihodnosti obvladovale pridelavo hrane in odločale, kakšne bodo cene, kdo bo lačen in kdo sit.

Svetovno trgovino s krmo, v glavnem sta to koruza in soja, obvladujejo štiri nadnacionalke, to so ameriške Cargill, Bunge in ADM, Dreyfus pa ima sedež v Franciji. Delež soje, ki je gensko spremenjena, že dosega 95 odstotkov, gensko spremenjene je tudi 67 odstotkov koruze, ki jo pridelajo v ZDA. Veliki rejci, tudi v Sloveniji, živino večinoma krmijo s sojo in koruzo s svetovnega trga, živilska industrija sojo in koruzo v različnih oblikah dodaja tako rekoč vsem živilom, ki jih ima potrošnik na voljo na trgovskih policah.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.