MLADINA Trgovina

Denis Vičič

17. 1. 2013  |  Družba

Mreža za neposredno demokracijo: majhnost je naša prednost

Vabijo, da del 'vrenja' postanete tudi sami

Ne želimo države, v kateri sta vpliv in nadzor prebivalcev nad politiko le občasna, omejena in posredna.

"Ne želimo države, v kateri sta vpliv in nadzor prebivalcev nad politiko le občasna, omejena in posredna."
© Mreža za neposredno demokracijo

Protesti proti politični eliti so spodbudili nastanek različnih skupin in odborov, ki se zavzemajo za spremembo slovenskega političnega prostora na bolje. Med njimi so razlike. Odbor za pravično in solidarno družbo o neposredni demokraciji ne razmišlja. Kot je dejal predsednik odbora dr. Pirjevec, zaradi ene slabe izkušnje predstavniške demokracije ne moremo kar tako zavreči. Druge skupine zahtevajo temeljito prenovo, tudi ekonomskega sistema.

Ena teh je tudi Mreža za neposredno demokracijo (MND). Kot so zapisali, jo sestavljajo »posameznice in posamezniki, skupine, iniciative in gibanja raznolikih političnih prepričanj, ki si prizadevamo za etično delovanje politikov, javnih funkcionarjev, državnih uslužbencev in vodstev podjetji za skupno dobro vseh prebivalcev«. Vsaj delna vpeljava neposredne demokracije je zanje nujna, če hočemo v prihodnje zagotoviti pravno in socialno državo, le tako, da bi se resnično upoštevalo mnenja prebivalcev Slovenije pa bi se lahko dogovorili o razvoju družbe v skladu z ekosistemskimi pogoji.

© Mreža za neposredno demokracijo

Za neposredno demokracijo se zavzemajo predvsem zaradi slabosti predstavniške. »Ne želimo države, v kateri sta vpliv in nadzor prebivalcev nad politiko le občasna, omejena in posredna. Zadnji dogodki so ponovno razkrili, da tak sistem spodbuja zlorabe, sprejete odločitve pa so večkrat kot ne v nasprotju s pričakovanji in zahtevami javnosti.«

Ker ima tudi neposredna demokracija svoje posebnosti in tudi slabosti, v MDL pojasnjujejo, da neposredno odločanje »ne pomeni, da bomo vsi odločali o vsem. Zavedamo se, da imajo le redki dovolj časa, znanja in volje za ukvarjanje z vsemi relevantnimi vprašanji družbe. Neposredna demokracija zato ne vzpostavlja obveznega odločanja, temveč zgolj odpira možnost, da ljudje sodelujemo pri vprašanjih, ki so v našem interesu in ki neposredno vplivajo na naše življenje zdaj in v prihodnje.«

Majhnost naše države in mnoštvo občin je dober temelj za neposredno demokracijo. Ta se, kot pojasnjujejo v MDL, lažje uveljavi v manjših skupnostih, kot so mesta, občine, vasi: »Poznamo institut ljudske nezaupnice, institut javne skupščine, institut proračuna z udeležbo ljudstva, institut elektronske neposredne demokracije, institut soupravljanja podjetij, institut solastništva podjetij ter ekološko in solidarnostno ekonomijo. Poznamo večstoletno tradicijo skupnega posvetovanja in odločanja na ravni vaških skupnosti v obliki vaških zborov. Imamo stoletje in pol dolgo tradicijo kmetijskih, gozdarskih in kreditnih zadrug. Nenazadnje imamo dobre izkušnje s soodločanjem na lokalni ravni tudi iz prejšnje države. Nenazadnje imamo dobre izkušnje s soodločanjem na lokalni ravni tudi iz prejšnje države. Imamo torej tradicijo, izkušnje, zglede iz tujine, tehnologijo, željo in zgodovinsko nujo.«

Kdo je v mreži, kdo jo predstavlja, ni pomembno. Kljub razlikam se vse pobude, izšle iz protestov, med sabo povezujejo. Vse vabijo, da del 'vrenja' postanete tudi sami.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.