Darja Kocbek

30. 1. 2013  |  Ekonomija

Milijone delovnih mest v storitvenem sektorju prevzemajo stroji

V zadnjih petih letih po izbruhu finančne in gospodarske krize je bilo v razvitih državah ukinjenih ogromno delovnih mest, ki so jih zasedali ljudje iz srednjega sloja. Ta delovna mesta se nikoli več ne bodo vrnila, dodatno bo v prihodnjih letih ukinjenih še veliko takšnih delovnih mest, je pokazala študija Associated Press. Teh delovnih mest delodajalci ne bodo preselili na Kitajsko ali katero od drugih držav s poceni delovno silo, ker ne gre za dela v tovarnah. Na vse več delovnih mestih v storitvenem sektorju, kjer sta zaposleni dve tretjini vseh delavcev, delodajalci ne potrebujejo več ljudi, ker njihovo delo zmorejo z razvojem novih tehnologij opravljati stroji.

»Ne poznam obdobja, ko bi računalniki na novo pridobili toliko sposobnosti in znali opravljati toliko novih del kot v zadnjih sedmih letih,« je za spletni medij The Huffington Post dejal Andrew McAfee, glavni raziskovalec na Centru za digitalno poslovanje na Massachusetts Institute of Technology in soavtor knjige Race Against the Machine (Tekma proti strojem). Svetovno gospodarstvo spreminjajo stroji, ki zbirajo in analizirajo ogromne količine podatkov, spreminjajo ga stroji, kot so pametni telefoni in tablični računalniki, ki ljudem omogočajo, da lahko delajo kjer koli. Svetovno gospodarstvo spreminjajo vse bolj pametni in okretni roboti, pa storitve, ki podjetjem omogočajo najem računalniških storitev, namesto, da si sami kupijo drago opremo in zaposlijo računalniške strokovnjake.

»Ni ga sektorja v gospodarstvu, kjer teh sprememb ne bi bilo,« razlaga Martin Ford, ki ima računalniško podjetje in je avtor knjige The Lights in the Tunnel (Luči v predoru), v katerem napoveduje zapiranje velikega števila delovnih mest. V ZDA so v zadnjih petih letih po izbruhu finančne in gospodarske krize zaprli 7,5 milijona delovnih mest v industriji, na katerih so bili zaposleni ljudje iz srednjega sloja. Med 3,5 milijona novih delovnih mest, ki so jih odprli po juniju 2009, je bilo za srednji sloj le 2 odstotka, skoraj 70 odstotkov jih je bilo nizko plačanih delovnih mest v industriji.

V državah z evrom so od januarja 2008 do junija lani zaprli 7,6 milijona delovnih mest za srednji razred, od sredine 2009 so v teh državah odprli 4,3 milijona nizko plačanih delovnih mest. Izvedenci pravijo, da ukinjanje delovnih mest za srednji sloj še zdaleč ni končano. Maarten Goos, ekonomist na univerzi Leuven v Belgiji, ocenjuje, da se utegne v Evropi število ukinjenih delovnih mest za srednji sloj podvojiti, ker razvoj tehnologije zapira bistveno več delovnih mest, kot jih ustvarja.

V študiji Associated Press piše, da nove tehnologije uvajajo vse organizacije, ki zaposlujejo ljudi, nadomeščajo ljudi v velikih in majhnih podjetjih, starih in novih podjetjih, v šolah, na univerzah, bolnišnicah, neprofitnih organizacijah, v vojski.

Nova podjetja v razvitih gospodarstvih odprejo večino novih delovnih mest, a danes jim računalniki omogočajo, da potrebujejo za tretjino manj zaposlenih kot v 90. letih prejšnjega stoletja. Potrebujejo zlasti manj administrativnega osebja za opravljanje storitev na področju računovodstva, za pripravo plač in drugih plačil.

V državah z močnimi sindikati zakoni preprečujejo naglo odpuščanje zaposlenih, a nobena država z zakonodajo ne more podjetjem preprečiti, da bi uporabljala tehnologije, ki jim omogočajo bolj učinkovito poslovanje z manj zaposlenimi.

Pripravljavci študije zaključujejo, da razviti svet zaradi razvoja tehnologij čakajo leta visoke brezposelnosti ljudi srednjega razreda, socialnih nemirov, zniževanja življenjskega standarda in razočaranja.

Neprijetna resnica je, da tehnologija ubija delovna mesta s pomočjo običajnih potrošnikov, ki jim avtomat izstavi račun in pobere denar za blago, ki jih kupijo v veleblagovnici, vse več ljudi nakupuje tudi v spletnih trgovinah, zato trgovci potrebujejo vse manj trgovcev s plačo za polni delovni čas. Računalniški programi in avtomati bodo omogočali obveščanje o sestankih prek elektronske pošte, datume za te sestanke ne bodo več usklajevale tajnice, nadomestili bodo strojevodje pri vožnji vlakov, pregledovali bodo dokumentacijo in iskali dokaze v sodnih postopkih, uravnavali porabo električne energije prek pametnih merilnikov, sortirali knjige, ki jih bralci vrnejo v knjižnice. David Autor, ekonomist na Massachusetts Institute of Technology, pravi, da bo tehnologija omogočila ponudbo »cenejših izdelkov in boljših storitev«, a to je slabo nadomestilo za vse, ki bodo zaradi tega izgubili zaposlitev.

Andrew McAfee razlaga, da je vpliv tehnologije na dela »belih ovratnikov« ogromen, a ni viden, ker podjetja ne objavljajo sporočil za javnost, da ne potrebujejo novih zaposlenih, ker njihovo delo zdaj opravljajo stroji.

Tehnološki razvoj in inovacije že stoletja ukinjajo delovna mesta za ljudi, a do zdaj je ta razvoj vedno ustvaril več dela in več bogastva, kot je uničil. Martin Ford meni, da bo tokrat drugače, računalniki bodo ogrozili tudi delovna mesta sodnikov, zdravnikov in drugih visoko izobraženih in usposobljenih ljudi. Peter Lindert, ekonomist na univerzi Kalifornija v Davisu, pravi, da je računalnik večji »uničevalec delovnih mest« kot inovacije v času industrijske revolucije, zaradi hitrosti, s katero spreminja industrije in ljudje se temu težko dovolj hitro prilagodijo. Poklici, ki so ljudem generacije omogočali življenjski slog srednjega sloja, lahko v nekaj letih povsem izginejo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.