Denis Vičič

10. 5. 2013  |  Mladina 19  |  Družba

»Radikalni« ornitologi?

Katere ptice bodo še lahko mirno letele čez Slovenijo

Bo lov na zavarovano kozico dovoljen?

Bo lov na zavarovano kozico dovoljen?
© Kajetan Kravos

Dvajset tisoč podpisov bodo poskušali v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in 27 drugih organizacijah, ki bodo pri tem pomagale, zbrati v podporo predlogu, naj ministrstvo za kmetijstvo ne sprejme sprememb uredbe o divjadi in lovnih dobah. Čeprav novela še ni vsebinsko dorečena, se pobudniki peticije bojijo, da bi se na seznamu lovnih vrst znašle tudi nekatere ptice, ki so zdaj zaščitene.

Ministrstvo je za predloge, kako uredbo spremeniti, zaprosilo Lovsko zvezo, Inštitut za ekološke raziskave Erico in Zavod za gozdove. Ti so predlagali, naj se dovoli lov na kreheljca in sloko ter kozico in jerebico, ki so pri nas ogroženi, lov bi bil dovoljen še na grivarja in lisko ter na kormorana in ruševca, zaščitena na evropski ravni.

V društvu so že konec februarja opozorili, da je predlog nestrokoven in nesprejemljiv, če hočemo ohraniti biotsko raznovrstnost Slovenije, a ministrstvo nadaljuje postopek spreminjanja uredbe.

»Kdor trdi, da ptice delajo težave, laže,« je bil na tiskovni konferenci ob predstavitvi peticije konkreten varnostni ornitolog Tomaž Mihelič. »Za lov ptic ni nikakršnega ekološkega razloga,« je dejal in opozoril, da se habitati ptic vse bolj zmanjšujejo. S sprejetjem predlaganega seznama lovnih vrst bi ptice izgubile pomembno postojanko na jadranski selitveni poti. Kot je pojasnil biolog in direktor društva Damijan Denac, bi to lahko prispevalo k večji smrtnosti nekaterih vrst ptic.

Ravno to, da se ptice selijo in da, četudi pri nas morda so, na evropski ravni niso ogrožene, je protiargument zagovornikov lova. Če jih lovijo drugod po Evropi, zakaj jih ne bi tudi mi. Kvote bi bile omejene, škode zato ne bi bilo, pravijo.

S tem se ne strinja predavatelj na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Peter Trontelj: »Če sprejmemo argumentacijo, da ptice drugod niso ogrožene, ostanemo brez njih.« Sporno se mu zdi tudi, da bi država sprejela zakonodajo, ki bi dovoljevala lov na ptice, hkrati pa se porabljajo evropska in državna sredstva za njihovo ohranitev. Okrog štiri milijone evrov je denimo vredna obnova rečnega ekosistema Drave od Maribora do meje s Hrvaško, v sklopu katere bodo do leta 2017 zamočvirili bazene nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu, ki so od njenega zaprtja postali pomembna postojanka ptic selivk.

Erico je v predlogu za uvrstitev kormorana med lovno divjad o naravovarstvenih organizacijah zapisal, da »svoje delovanje utemeljujejo na radikalnih, pogosto strokovno vprašljivih izhodiščih«. Predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko Felix Krope pa je starešinam lovskih družin poslal opozorilno pismo, da gre pri prizadevanjih društva za opazovanje ptic »za zlorabo položaja, ko nekateri vodilni v DOPPS-u preko izgovorov o varovanju posameznih vrst izražajo svoje osebno nestrinjanje z lovom kot takim. Ker gre v večini primerov za zaprisežene vegetarijance, ki v celoti nasprotujejo ubijanju živali, je v tovrstnih pozivih skrita tudi pot za odpravo lovske aktivnosti.«

Zaradi stališč lovske zveze – med drugim, da lahko dovolitev lova na ptice prispeva k ohranjanju ogroženih vrst – se nesoglasja kažejo tudi med njenimi člani. »Kot lovec z več kot petdesetletnim stažem se s tem balkanskim predlogom in argumenti seveda ne morem in ne želim istovetiti in večina meni poznanih lovcev tudi ne,« je o predlogih spremembe uredbe o divjadi in lovnih dobah v prispevku za pisma bralcev v časopisu Dnevnik zapisal starešina Lovske družine Mirna Blaž Krže.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.