Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

30. 8. 2013  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Portret

Trus!, bend

Eno največjih glasbenih presenečenj v zadnjem letu

Ena punca in dva fanta. Jelena Rusjan za mikrofonom in na basu, Boštjan Simon na sintu, Marko Lasič na bobnih. So udarni, razigrani, sveži, drugačni. In so Trus!, eno največjih glasbenih presenečenj v zadnjem letu.

Na domačo glasbeno sceno so treščili povsem nepričakovano. Lani jeseni, po pičlih dveh mesecih, ko so se povezali v bend, so tri komade, ki so se jim zdeli že dovolj izpiljeni, posneli na telefon in poslali na razpis Klubskega maratona Radia Študent, ki iz leta v leto išče in odkriva obetavne neuveljavljene glasbenike in zasedbe. Na njihovo veliko presenečenje je bilo to dovolj, da jih je stroga RŠ-ova glasbena redakcija uvrstila med šest finalistov in nato poslala še na turnejo po slovenskih klubih, kjer so nato od blizu spoznavali zakulisje tega posla in se predstavili malce širšemu občinstvu.

Takrat jim pravzaprav ni preostalo drugega, kot da še pred turnejo dokončajo tudi druge komade. Spomladi pa so, ekspresno hitro za novince, postregli tudi že s svojo prvo ploščo. First Step je nemudoma osvojila glasbene kritike, najbolj pa jih je očaral njihov izvirni zvok, ki, podkrepljen s subtilnimi besedili, včasih zavije malce v krautrock, pa malce v pank, novi val, synth pop, garažni rock, jazz … Čeprav jih ni mogoče popredalčkati, recimo, da so nekje med umazanim garažnim popom in alternativnim rockom.

Bend sta lansko jesen zakuhala Jelena in Boštjan. Prijatelja sta že vrsto let, vse odkar je ona zaradi šarma njegovega prijatelja domači Beograd zamenjala za Ljubljano. Sprva smo jo poznali kot plesalko in igralko, pa kot avtorico Škrip Orkestra, udarne mešanice gledališke predstave in pank koncerta, ki je opozarjala na problematiko nasilja nad ženskami in otroki ter jo bo kmalu nadgradila s tematsko drugačnim projektom Škrip Inc. A že od nekdaj je imela rada tudi muziko – rokenrol, pank ... Predlani je po naključju v roke prijela bas. Bila je ljubezen na prvi dotik.

Pozneje je večkrat pomislila, da bi, če bi že imela svoj bend, tega nujno želela ustanoviti skupaj z Boštjanom. Ta je kot mulc preposlušal vse živo, potem pa se je odločil, da se bo začel učiti igranja na saksofon. Ko je učiteljica v glasbeni šoli na njegovi majici prvič uzrla metalski napis Fear Factory, se je najprej kar zgrozila. A hitro je vzljubil jazz in se v njem tudi uveljavil, igral v več sestavih, vodil big band, vse to pa kronal s študijem v Amsterdamu. Ves čas pa si je želel, da bi kompozicije, ki jih je ukalupljal v jazz, kdaj lahko prenesel tudi v drugačne okvire, zanimive širšemu občinstvu. Prva priložnost se mu je odprla z zasedbo Litošt. A želel se je lotiti nečesa še bolj udarnega, nečesa, kar bi se te dotaknilo na podoben način, kot so se njega živi nastopi ameriške multižanrske skupine Animal Collective. Z Jeleno sta bila glede tega na popolnoma isti valovni dolžini. In tako je nastal Trus!.

Tretji član, Marko, ki prav tako izhaja iz jazzovskih voda in se je med drugim izpopolnjeval pri priznanem tolkalistu Zlatku Kaučiču, hkrati pa ima izkušnje tudi iz bolj pop zasedb, denimo iz Avtomobilov, se jima je po nenadni bobnarski rošadi pridružil tik pred njihovim prvim javnim nastopom. In že hip zatem so bili že sredi turneje in snemanja plošče ... in tudi na nemški turneji, kjer so spoznali prav tako udarne rockerice Candelilla, varovanke samega Steva Albinija. Skupaj z njimi se že kmalu odpravljajo na novo turnejo in 19. septembra se bodo ustavili tudi v ljubljanski Gala hali.

Glasbeni kritiki so v zapisih o njih vsi po vrsti izrazili upanje, da Trus! ne bi bil muha enodnevnica in da bi sčasoma dočakali še kakšno ploščo. A ta je že na poti, saj imajo večino materiala za drugo ploščo že pripravljenega. Prve plošče niso izdali v fizični obliki, v roke je bilo mogoče prijeti le ovitek, delo hrvaške striparske skupine Kamikaze, ter rutke in torbice, ki jih je sešila Jelena, tokrat pa štartajo na vinil, zapakiran v škatlico skupaj s prvencem prekmurskega glasbenika Kleemarja. Obljubljajo, da bodo poslej še bolj ekstremni, in to v obe smeri, tako pri rockovskem kot tudi pri elektronskem eksperimentiranju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.