|  Kultura

Akademije? Kakšne akademije?

Umetniške akademije na Roški po mnenju NSK postajajo utopija

Miran Zupanič: NSK je problematiko umetniških akademij na svojih sejah od leta 2008 obravnaval že večkrat in tudi dajal pobude, situacija pa je danes še slabša kot tedaj.

Miran Zupanič: NSK je problematiko umetniških akademij na svojih sejah od leta 2008 obravnaval že večkrat in tudi dajal pobude, situacija pa je danes še slabša kot tedaj.
© Borut Krajnc

Člani Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) so na današnji seji največ pozornosti namenili stanju visokošolskega izobraževanja za umetniške poklice na Univerzi v Ljubljani. Izpostavili so prostorsko problematiko vseh treh umetniških akademij, ki naj bi jo rešila novogradnja na Roški cesti. A ta se zdi po mnenju članov sveta vse bolj utopična. Kot je uvodoma dejal predsednik NSK Miran Zupanič, je NSK problematiko umetniških akademij na svojih sejah od leta 2008 obravnaval že večkrat in tudi dajal pobude, situacija pa je danes še slabša kot tedaj.

Predvidena gradnja treh akademij - Akademije za glasbo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) ter Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) - na Roški cesti stoji, pa tudi finančnih sredstev za delovanje akademij je vedno manj. Težave Akademije za glasbo je članom sveta predstavil dekan akademije Andrej Grafenauer. Vzroke za stagnacijo akademije vidi predvsem v načinu financiranja v obdobju med letoma 2004 in 2009, sicer pa si, kot je dejal, želijo predvsem, da bi se njihov položaj normaliziral tako glede prostorske kot finančne problematike. Gradnjo treh umetniških akademij na Roški cesti podpirajo, če pa ta ni mogoča, si takoj želijo prostore, ki so v lasti države.

ALUO sicer deluje v prostorih, ki so v lasti Univerze v Ljubljani, vendar po besedah prodekana akademije Boštjana Botasa Kende delovni pogoji niso dobri, prostori pa nestimulativni, zato podpirajo novogradnjo na Roški cesti. AGRFT deluje v najetih prostorih, ki so po Zupaničevih besedah, ki je dekan akademije, neprimerni. Če Roška še ni mogoča, se mora najti vsaj začasna rešitev, ki bi omogočila normalno delo. Rešiti pa bi bilo potrebno tudi težave s financiranjem, ki se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo za več kot 14 odstotkov. Po njegovem mnenju Univerza v Ljubljani vodi politiko, ki vse tri akademije potiska na rob preživetja, kar posledično povzroča odmiranje strok.

Po besedah prorektorja Univerze v Ljubljani Gorana Turka se je univerza zavezala, da čim prej vsaj začasno reši prostorske težave treh akademij. Težave z lastništvom zemljišča na Roški se mu zdijo skorajda nepremagljive. Minister za kulturo Uroš Grilc je projekt izgradnje kompleksa treh umetniških akademij označil kot primer prelaganja odgovornosti. Poudaril je, da je izgradnja umetniških akademij kot ena od prednostnih nalog vključena tudi v predlog Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2014-2017.

Članica sveta Meta Hočevar je dejala, da bi bilo potrebno na projekt na Roški cesti pozabiti, pregledati možnosti in začeti znova. Prepričana je tudi, da akademije ne bi smele delovati pod okriljem Univerze v Ljubljani, ampak bi se morale povezati v umetniško univerzo. Da projekt treh akademij postaja, kot je dejal član sveta Miran Mohar, "nedosegljiv sen", so se strinjali tudi ostali člani sveta.

Člani NSK so se na današnji seji seznanili še z predlogom resolucije o NPK 2014-2017, ki pa mu očitajo, da je predvsem načrt dela ministrstva za kulturo v naslednjih štirih letih in ne strateški dokument z vizijo. Seznanili so se še z osnutkom novele Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter osnutkom predloga Zakona o enotni ceni knjige. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.