Marjan Horvat

13. 11. 2013  |  Politika

Neki novi tovariši…

… ki si prizadevajo za uvedbo demokratičnega socializma

Predstavniki iniciative Urška Breznik, Luka Mesec in Anej Korsika

Predstavniki iniciative Urška Breznik, Luka Mesec in Anej Korsika: "Program, ki ga predstavljamo, ni klasičen strankarski program, saj ga lahko udejani le močno gibanje." 
© Borut Krajnc

V dvorani ljubljanskega gledališča Glej, skorajda premajhni za vse obiskovalce, je v danes dopoldne skupina veselih in politično angažiranih mladih, ki jih združuje delovanje v Delavsko punkerski univerzi in socialistična vizija prihodnosti, predstavila program Iniciative za demokratični socializem.

Najprej je Luka Mesec, eden izmed ključnih pobudnikov Iniciative, sicer pa podiplomski študent ekonomije, povzel ključne programske teze o uvedbi ekonomske in politične demokracije ter koordiniranega gospodarstva, kot »kratkoročnem in srednjeročnem« odgovoru (dolgoročen cilj Iniciative je seveda demokratični socializem) na razvojne zagate s katerimi se sooča Slovenija, saj morajo imeti »vsi delo in socialno varnost, vsak mora imeti možnost demokratičnega udejstvovanja tako v podjetju kot v občini in v državi, vsakomur mora biti omogočen enak dostop do zdravstva, šolstva in socialnih storitev. Gospodarstvo mora stremeti k zadovoljevanju potreb ljudi. To je demokratični socializem«.

Zgovoren je bil tudi nastop okoljevarstvenice in aktivistke za pravice živali Urške Breznik o povezavi socializma in ekologije, saj je poudarila, da »rešitev okoljske krize v kapitalizmu ni mogoča. Rešitev je možna samo v sistemu, ki bo motiv dobička zamenjal za motiva trajnostne reprodukcije kakovostnega življenjskega okolja ljudi in regeneracije ekosistemov. V družbi sonaravnega razvoja, ki bo stremela k demokratičnemu in racionalnemu reševanju vprašanj, v demokratično socialistični družbi«.

Politolog Anej Korsika je med drugim spregovoril tudi o organizaciji Iniciative in o možnem sodelovanju z drugimi gibanji in strankami. Njihova Iniciativa šteje dva tisoč ljudi, ki se združujejo v njej po lanskih protestnih gibanjih, že prej pa so bili med udeleženci zasedbi Filozofske fakultete in prostora pred borzo, za kar jih je navdahnilo gibanje Zasedba (Occupy). »Gre za dragocene izkušnje, ki so nam omogočile refleksijo, sčasoma pa so pripeljale do zavedanja o potrebi nove organizacijske strukture, ki jo zdaj razvijamo kot Iniciativo za demokratični socializem.«

Povsem naravno je, da se zastavlja vprašanje, ali bo Iniciativa prerasla v politično gibanje in kasneje morda v politično stranko. »Na ta vprašanja za zdaj ni mogoče jasno odgovoriti. Smo demokratična programska organizacija, ki intenzivno dela na vzpostavitvi gibanja,« je dejal Korsika in nato dodal: »Demokratična organizacija smo zato, ker vse najbolj pomembne strateške odločitve sprejmemo skozi široko razpravo. Kar zadeva ustanovni kongres stranke moramo tej razpravi še nameniti čas in energijo, ki si jo zaslužita. Ko bomo skozi demokratične postopke prišli do zavezujočih odločitev, bo javnost prva, ki bo obveščena.« Ker sta bila med gosti na tiskovni konferenci predsednik TRS-a Matjaž Hanžek in član Odbora za pravično in solidarno družbo Dušan Plut, nas je zanimalo, kako vidijo možnosti za sodelovanje z drugimi političnimi subjekti na slovenski sceni. Korsika pravi, da je še prezgodaj za takšne odločitve, saj je to odvisno »izključno od programske sorodnosti. Pripravljeni smo se pogovarjati z vsemi, ki imajo podobna programska izhodišča«.

Korsika je omenil, da ima Iniciativa tesne povezave s stranko Evropske levice, v kateri sodelujejo nemška Die Linke, grška Siriza, francoski Front de Gauche in portugalski Levi blok. V letošnjem decembru bo kongres Evropske levice v Madridu, kjer bodo sodelovali tudi predstavniki slovenske Iniciative. Sicer pa »smo organizacija, ki intenzivno dela na vzpostavitvi širokega gibanja, program, ki ga predstavljamo ni klasičen strankarski program,saj ga bo v praksi lahko udejanjalo le močno gibanje,« je dejal Anej Korsika.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.