Heni Erceg

Heni Erceg

13. 12. 2013  |  Mladina 50  |  Hrvaška

Državljan Zimmerman

Za kakšno vedenjsko motnjo gre, če je večina državljanov kake države na smrt užaljena, kadar jim kdo pove, da se do svojih manjšin vedejo odvratno rasistično in delajo vse, da bi bila njihova domovina videti kot mala zadušljiva fašistična jazbina?

Državljan Robert Allen Zimmerman bi moral v kratkem stopiti pred kazensko sodišče v Parizu, točneje pred njegov 17. oddelek, pristojen za kazniva dejanja klevetanja, spodbujanja rasnega sovraštva in ogrožanja medijske svobode. Gospod Zimmerman naj bi sodnikom pojasnil, zakaj in s kakšno pravico ter na podlagi česa je klevetal malo, demokratično Hrvaško, in če mu to ne bi uspelo, bi ga lahko doletela kazen leto dni zapora in plačilo 45 tisoč evrov.

V glavnem, ko je Zimmerman, sicer bolj znan kot Bob Dylan, lani v pogovoru za časopis Rolling Stone dejal, da se Hrvati do svojih Srbov vedejo drobnjakarsko rasistično, je to tako imenovano domovinsko Hrvaško čisto razbesnelo, izseljenska Hrvaška pa je bila na vso moč užaljena. Zato je njena veja v Franciji proti Dylanu vložila tožbo zaradi širjenja rasnega, nacionalnega in verskega sovraštva, pa naj zdaj pred sodiščem lepo zapoje, od kod mu pravica, da blati ta plemeniti narod v celoti. Seveda od njega ne zahtevajo nobenega denarja, to ne bi bilo v skladu s siceršnjo hrvaško vljudnostjo, ampak od pevca in uredništva Rolling Stona pričakujejo javno opravičilo. Hm, da, komedija zmešnjav, bi lahko rekli, kajti prav dogajanje na Hrvaškem ponuja najboljšo obrambo Boba Dylana pred absurdno tožbo zaradi klevetanja, torej zaradi odkritega razgaljanja Hrvatov v kontekstu njegove siceršnje kritičnosti do etnične in rasne nestrpnosti. Glede na to ne bi smelo biti posebej težko prepričati francoske sodnike, da državljanu Zimmermanu ni priporočljivo soditi zaradi verbalnega delikta.

Kajti delikt rasnega, etničnega in spolnega sovraštva je na Hrvaškem v resnici tako ostudno dejansko stanje, da bi zadostovalo že, če bi Dylanovi odvetniki sodišču pokazali posnetke razpuščene množice Hrvatov, ki je s kladivi razbijala table s ciriličnimi napisi po trgih in ulicah, ali mu predvajali tonski posnetek, na katerem slavni nogometaš evforično vzklika fašistični pozdrav, ali predložili dokument s 650 tisoč podpisi, ravnokar zbranimi za razpis referenduma o prepovedi cirilice. Dovolj bi bila že tudi razsodba tukajšnjega sodišča, s katero so te dni vsakršne odgovornosti za širjenje rasne nestrpnosti oprostili ogabnega tipa, sicer podpredsednika Hrvaške nogometne zveze, ki za enega od ministrov vztrajno trdi, da zaradi srbskih krvničk v svojih žilah sovraži vse hrvaško, »s podočnikov pa mu kaplja kri«. Toda zagrebški sodnik v tem ni našel elementov etničnega sovraštva, prav tako po njegovem Mamić s tem ni mogel vplivati na širšo javnost, saj ni »dalajlama, da bi mu ljudje slepo sledili«.

Zakaj torej te tožibabe, ta skupina izseljencev v Franciji, želijo dokazati, da Hrvati niso tisto, kar sami dejansko hočejo biti? Za kakšno vedenjsko motnjo gre, če je večina državljanov kake države na smrt užaljena, kadar jim kdo pove, da se do svojih manjšin vedejo odvratno rasistično in delajo vse, da bi bila njihova domovina videti kot mala zadušljiva fašistična jazbina? Saj tu policija nemudoma pripelje na zaslišanje lastnika medijskega portala zaradi objave fotomontaže hrvaške zastave s kljukastim križem, ker se mu je ilustracija zdela več kot primerna za članek o referendumu o zakonski zvezi, s katerim je desničarskim fundamentalistom uspelo do konca dezavuirati in diskriminirati homoseksualne in zunajzakonske zveze. Policija je, tako pravijo, ravnala v skladu z zakonom, saj je šlo za žalitev grba, zastave in bla bla bla .... eh, ko vsaj organi pregona ne bi bili tako selektivni pri spoštovanju zakonov, ker če ne bi bili, bi menda prijeli tudi predsednika neke desničarske politične stranke, ki je te dni pisal upraviteljici spominskega območja Jasenovac, torej koncentracijskega taborišča, kjer so pobili na tisoče pripadnikov manjšin in komunistov. V pismu jo ta fašist obtožuje, da dobro živi od svojih laži o Hrvatih in Jasenovcu, in jo opozarja: »Vaše laži in sovraštvo do vsega, kar je hrvaško, bodo pripomogli k vašemu koncu ... takšni, kot ste vi, so samo ostanki gnojnega tvora na hrvaškem nacionalnem tkivu in obsojeni ste na izumrtje.« Sledita fašistični pozdrav Za dom spremni in njegov podpis. Kmalu za tem je upraviteljica dobila še elektronsko pošto – s fotografijo krogle. Grožnja? Kje pa. Vsaj omenjeni fašist svojega pisanja ne vidi tako, enakega mnenja so organi pregona, ki ga, kot rečeno, niso vznemirjali, kaj šele, da bi ga aretirali kot tistega novinarja zaradi fotomontaže, s katero je zgolj opozarjal na nevarne razmere v državi. Še več, gospod fašist je rekel, da v celoti stoji za svojimi besedami, in ponovil, da upraviteljica Jasenovca zavestno zavaja javnost in širi neresnice o Hrvatih kot genocidnem narodu, uh, počne torej nekaj podobnega kakor Bob Dylan. Dodal je, da »obstaja sto in sto dokazov, da je seznam žrtev Jasenovca lažen«, zato odločno zanika trditev, da bi šlo za grožnjo. Saj res, kakšna grožnja pa je to, če komu rečeš, da je obsojen na izumrtje, in to podkrepiš s sliko krogle. Je mar grožnja fašistični pozdrav Za dom spremni, ki je zakonsko sicer prepovedan? Seveda ni v okoliščinah, v katerih se odkrito propagiranje nekdanjega nacističnega režima in vseh njegovih posledic, skupaj z zmanjševanjem pomena zločinov v ustaškem taborišču Jasenovac, šteje za izraz ultimativnega domoljubja. Nekaj takega, kot bi upravi Auschwitza poslali pismo z nežnim pozdravom Sieg heil.

A če nevarno norost kakega naroda opazi kdo od zunaj in jo poimenuje s pravim imenom, no, takrat je posredovanje sodišča nujno. Tako bo torej Dylan nasankal, ker si je upal zapeti resnico.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.