Izšla je posebna izdaja tednika Mladina – Prva svetovna vojna 1914-2014

Soška fronta v sliki in besedi, Rojstvo naroda izpod peresa zgodovinarja Boža Repeta, Slovenci med prvo svetovno vojno, vpliv prve svetovne vojne in kaj se je pred prvo svetovno vojno dogajalo v Bosni in Hercegovini. Kdo je bil Gavrilo Princip (in če je bil on junak, kdo je potem žrtev)? Kaj se je v dogajalo z Rusijo, ZDA, Francijo in Nemčijo in kakšne so bile njihove vloge? Kako je Bližnji vzhod postal sod smodnika? Kako britanski zgodovinar Ian Morris utemeljuje smiselnost vojne? To in še mnogo več v posebni izdaji Mladine, ki na 98 straneh prinaša vse, kar ste želeli vedeti o prvi svetovni vojni, pa niste imeli kje prebrati. V uvodniku odgovornega urednika Mladine Grege Repovža z naslovom Odsotnost spomina, ki ga objavljamo v nadaljevanju, pa boste med drugim izvedeli, da je »prva svetovna vojna resnična zgodba o geostrateških igrah«. VEČ>>

ODSOTNOST SPOMINA

»Sledovi mnogih zločinov vodijo v prihodnost,« je zapisal leta 1966 umrli poljski pesnik Stanisław Jerzy Lec. Druga svetovna vojna je prvo v našem spominu preveč zasenčila: preveč zato, ker odkrivanje dogajanja pred točno stotimi leti daje veliko odgovorov na današnje konflikte: mnogo več kot druga. Današnji svet je z njo izrazito zaznamovan, pa čeprav se tega ne zavedamo. Pa ne le zaradi tistega, kar ji je sledilo. Prva svetovna vojna še danes določa konflikte v arabskem svetu. Dejansko je tista prelomnica, ki je sestavila zemljevid Evrope, je prelomnica, ki je ne nazadnje Slovence umestila na zemljevid Evrope. Prva svetovna vojna je preprosto prevelika prelomnica za človeštvo, odrivanje plasti časa z nje pa je poduk današnjim dejanjem in razmišljanjem. Za tiste, ki želijo videti. Prva svetovna vojna ima preveč sledi v današnjem času, da jih ne bi poznali. In dejstvo je, da so dogodki izpred stotih let preveč pozabljeni, premalo obravnavani, da bi se iz njih učila javnost in tudi odločevalci.

Prva svetovna vojna je »rodila« zafrustriranega soldata Adolfa H., ki je razumel frustracije svojih soborcev – brez prve svetovne vojne Nemčija nikoli ne bi več postala vojaška sila. V prvi svetovni vojni je v enem dnevu umrlo 27.000 Francozov. Ne, prva svetovna vojna ni Posočje in Verdun, kot se rado zdi. Prva svetovna vojna in njeno poznavanje ponujata odgovor na današnje ravnanje in čustvovanje Rusov: mar ni neverjetno, kako se vloga Rusov vedno potisne na stran in pozabi? Ta narod to krivico čuti še danes, njegovi voditelji pa tudi s to razočaranostjo nad Zahodom sprejemajo aktualne odločitve. Ne nazadnje tudi v Ukrajini.

A ne gre le za to. Prva svetovna vojna je resnična zgodba o geostrateških igrah, o bratrancih na sprtih dvorih, že res, a tudi o tem, da vedno obstajajo veliki apetiti. In je zgodba o nacionalizmih in populizmu, ki se vedno znova podcenjujejo, o občutku moči, ki zaslepi posameznike in narode, o frustracijah in razrednem boju. O vsem, kar opazujemo danes. Podroben vpogled v čas druge svetovne vojne in položaj posameznih regij in držav danes pa pokaže grozljive vzporednice – in prav tako neverjetno podcenjevanje dogodkov in njihovih posledic. Ker žival v nas ne umre, nasilje je možnost, ki je vedno na voljo, kot pravi zgodovinar Ian Morris.