Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

4. 7. 2014  |  Mladina 27  |  Dva leva

Lepa duša v bordelu

(Kako spati s kriminalcem, ne da bi se to poznalo)

Novinar: S katero stranko pa nikakor ne bi šli v koalicijo?
Miro Cerar: Jaz mislim, da je popolnoma neprimerno, da bi človek tako razmišljal, še posebej, če želimo voditi državo na drugačen način. Jaz mislim, da je vsaka stranka, ki si želi prizadevati za dobro Slovenije, lahko naš partner.
— Za Mira Cerarja je vprašanje o političnem partnerstvu neprimerno (V intervjuju za Planet Siol, 16. 6. 2014)

Cerar: ... imeli smo priliko videti v Državnem zboru neko, oprostite, skorajda klovnovsko obnašanje ob dnevu, ko je državni praznik, kar absolutno ne sodi v parlament.
Novinarka: Govorite o slavnostni seji?
Cerar: Govorim o slavnostni seji, ko so si poslanci nadeli neke majice z napisom. Oprostite, to je tisto, kar govorim, to je politična nekultura in to je neprimerno. (...) Jaz sem vedno rekel, da smo se mi po volitvah pripravljeni pogovarjati z vsemi strankami, normalno, to je del demokracije, da se pogovarjaš, ampak zagotovo pa ne z nekom, ki predstavlja stranko in je pravnomočno obsojen.
Novinarka: Z Janezom Janšo torej ne?
CERAR: Ja, v tem primeru ne.
— Miro Cerar bi se pogovarjal s klovni, z direktorjem cirkusa pa ne (POP TV, 26. 6. 2014)

Ne, ne bo vam uspelo. To je Miro Cerar. Če ste naivno mislili, da bo dober teden pred volitvami na mizo položil karte, razkril svoje programske orientacije, ste se zmotili. Ne zgolj zato, ker jih noče, neredko tudi zato, ker jih nima; ker jih še sam ne pozna.

Po vseh navzkrižnih izpraševanjih se Miro Cerar ne pusti. Ne bo vam povedal, da s SDS ne želi, ne bi, ne bo oblikoval partnerstva. Izmikanje je izrazito. A tudi mediji so v veliki meri krivi, da volivci za instant stranko SMC še vedno ne vedo, kakšne so njene temeljne politične in vrednotne orientacije, ker dovolijo, da jim vselej pobegne v splošne floskule. Rigidno vztrajanje pri všečnem, množici prikupnem govorjenju pri Cerarju ni rezultat samoočaranosti, za kakršno boleha Pahor, ampak pristne vere v svoj, zemeljskih, realnih umestitev očiščen lik. Pač lepa duša. Ne, ne gre za ceneno demagogijo. Za nekaj, kar pač nese. To nenehno počne denimo Erjavec. Problem pri Cerarju je hujši. Njegova stališča, prepričanja in vera so kar najbolj pristni. To se je v največji meri pokazalo ob pozivu nevladne organizacije na področju človekovih pravic lezbijk, gejev, bi- in transseksualnih oseb političnim strankam, ki se bodo na letošnjih volitvah potegovale za stolček v parlamentu, da podpišejo izjavo o spoštovanju človekovih pravic LGBT-oseb. Jasno, brez zadržkov so se odzvali Državljanska lista (DL), Piratska stranka, Pozitivna Slovenija(PS), Socialni demokrati (SD), Solidarnost, Verjamem, Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB) in Združena levica (ZL). Po pričakovanju se niso odzvali v desnem trojčku. In tudi v SMC. Taktika? Nikakor. Na tej temi se več nič ne tvega. Celo konservativni šef torijcev Cameron v puritanski Veliki Britaniji nima težav in s churchilovsko retorično bravurozo nagovarja javnost: »Ne podpiram gejevskih porok navkljub svoji konservativnosti. Podpiram gejevske poroke ravno zato, ker sem konservativen.« Če torej pri Cerarju ni taktične preračunljivosti, gre za latentni predsodek. Kajti bolj kot sama abstinenca SMC je šokantna Cerarjeva utemeljitev: »Ne želimo zdaj izpostavljati nobene od teh skupin posebej, ker bi morda dajali napačne signale, da se zavzemamo za ene bolj kot za druge. Mi bomo vse te manjšinske skupine, po kateremkoli kriteriju osebnostne okoliščine, spoštovali, se zavzemali za njihove pravice v skladu z mednarodnimi konvencijam in našo ustavo.« Argument je res invaliden. Če, denimo podpreš Rome (mimogrede, Cerar jih je podprl), pomeni, da lahko daješ napačen signal, da se za njih bolj zavzemaš kot za druge skupine, če pomagaš enemu klošarju, lahko daješ napačen vtis … Sploh pa je sklicevanje pravnika Cerarja na mednarodne konvencije in ustavo sprenevedanje na kvadrat. Ravno v tem je problem, ker pravic spolnih manjšin ne predvideva in ne ščiti ustava … Družinski zakonik je padel na referendumu, na katerem je večina odločala o pravicah manjšine. Kakšno je že bilo takrat Cerarjevo stališče?

A vrnimo se k sodelovanju z vsemi strankami, ki na prvi pogled zveni logično in trezno. A samo na prvi pogled. V standardnih evropskih demokracijah nekako velja, da je načelno možno sodelovanje onkraj blokovskih delitev. A le s strankami znotraj t. i. ustavnega loka. Mar Cerar meni, da SDS spada v to skupino strank? Pravnik Cerar bi moral vedeti, da tokrat ključni problem sploh ni JJ, saj on rešuje svojo glavo, ampak stranka, ki ne samo, da se z svojim pravnomočno obsojenim predsednikom popolnoma identificira, ampak, še huje, že vseskozi, v zadnjih dneh pa sistematično, ruši temeljno zaupanje v pravno državo in diskvalificira sodno oblast.

Volilno telo, ki je pri Cerarju nedvomno pretežno levosredinske provenience, je pred težko dilemo. Ali mu zaradi nedoslednosti in netransparentnosti obrne hrbet ali mu s ščipalko na nosu vendarle nese svoj glas, da bi ustavila Janšo. Taktična glasovanja se doslej niso izkazala kot dobra naložba.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.