Martin Gramc

1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Politika  |  Intervju

Sanja Leban Trojar

Predsednica sindikata Mladi plus

© Borut Krajnc

Jamstvo za mlade je program, ki za leti 2014 in 2015 predpisuje višjo zaposlenost mladih. Vsebuje ukrepe za mlade do 29. leta, in sicer štipendiranje, praktično usposabljanje, oprostitev plačil prispevkov delodajalca itd. Zakaj je ta program »nateg«, kot ste pred kratkim dejali za časnik Dnevnik?

Jamstvo za mlade se je prehitro povezalo izključno z zaposlovanjem. V resnici pa je samo en ukrep namenjen konkretnemu zaposlovanju mladih. Ukrep velja izključno za vzhodno kohezijsko regijo in je za zdaj zaposlil 470 mladih, načrtovali pa so 690 zaposlitev. Vseh preostalih 35 ukrepov ne prinaša zaposlitev za polni delovni čas, zato je še prezgodaj govoriti, da Jamstvo za mlade rešuje brezposelnost mladih.

Kje so glavni vzroki, da se je ta program sprevrgel v financiranje različnih krožkov, ne pa v dejansko iskanje zaposlitev in odpravljanje brezposelnosti mladih?

Temeljno sporočilo programa je tako splošno zastavljeno, da smo ga preslišali in ga s tem dejansko spremenili v nabor krožkov, ki se izvajajo na različnih koncih in krajih. Ne rečem, da so se vsi v Sloveniji tega lotili s figo v žepu, vsi pa smo resnično upali, da se bo kaj spremenilo. Čeprav je res, da so se nekatere stvari spremenile. Pretresla so se vsa ministrstva in pregledalo se je, kje se sploh ukvarjamo z mladimi.

Ali ni ta program značilno neoliberalen, ker mladim iskalcem zaposlitve sporoča, da morajo sami poskrbeti za lastno zaposlitev, hkrati pa se ne omenja vloga drugih dejavnikov in akterjev?

Kolikokrat smo v zadnjem tednu slišali, mladi morajo delati to in ono? Sprašujem se, kdaj bomo rekli – pa ne brez spoštovanja – stari in zaposleni morajo kaj storiti. Vsi, ki so na nekih položajih, funkcijah, svetujejo mladim, kaj morajo storiti. Mladi morajo kar naenkrat rešiti sebe in svoj svet. Če dobijo delo, so prekarci in nimajo nikakršne resne socialne mreže. To so mladi, ki naj bi bili najbolj konstruktivni in ustvarjalni. Podjetništvo je očitno edina izbira: če nisi podjeten, si upravičeno brezposeln. Tudi Jamstvo za mlade v tem primeru ne naredi koraka naprej.

Glede na to, da v programu Jamstvo za mlade plačano pripravništvo in spodbuda za mlade nista zares zaživela, ali ne gre za izkoriščanje študentov ter mladih diplomantov in diplomantk?

V Sloveniji je to stalna praksa. Mladi morajo nenehno izkoriščati neke priložnosti. Priložnosti lahko izkorišča tisti, ki si lahko to privošči ali ki ima zagotovljeno socialno, materialno varnost. Vsi drugi so izključeni. Pomembno je potegniti mejo med dejanskim pridobivanjem izkušenj in izkoriščanjem mladih. Kar malo nerodno jim je zahtevati plačo. To je narobe. Dokler mladi tega ne bodo sami dojeli in začeli graditi družbenih mrež, se ne bo veliko premaknilo.

Gre za dveletni program, ki pa ne vsebuje dolgoročnih ciljev. Kakšni naj bi bili ti cilji?

Pri nas se težko uskladita že dva ministra. Dokler ne bomo videli dlje od lastnega stolčka, si dolgoročnih ciljev ne bomo mogli postavljati. Mednje zagotovo sodi ustvarjanje delovnih mest.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.