Darja Kocbek

19. 8. 2014  |  Ekonomija

Napake sistema poštene trgovine

Kaj pomaga sistem, ki je dobro zastavljen, a slabo izveden?

Ideja je vabljiva. Kdor plača samo nekaj centov več, spremeni svet. Nekje na svetu ti centi pomagajo delavcu, ki nosi na tovornjak vreče kavnih zrn ali jih na plantaži obira. Bolje mu je, ker kavo prodaja prek pravične trgovine. Oznaka poštena trgovina na izdelku je zagotovilo, da se pogoji za življenje in delo kmetov in zaposlenih zaradi cen in premij poštene trgovine izboljšujejo, pravi reklama. V resnici pa različni raziskovalci ugotavljajo, da kava iz sistema poštene trgovine le malo vpliva na tiste, ki so revni.. Die Zeit poroča, da so razlog za to osnovne napake in napačne spodbude v sistemu. VEČ>>

Ekonomist Bruce Wydick z univerze San Francisco pravi, da je kava iz sistema poštene trgovine eden najbolj neučinkovitih sredstev za boj proti revščini. Poštena trgovina je postala velikanska trgovina, to oznako najdemo tako rekoč povsod, na rižu, bananah, arašidovem olju, popru ali sladkorju. Najdemo jo celo na rožah in žogah. Kava pa je najpomembnejši izdelek v poslu z odpravo slabe vesti.

Pridelovalci kave so prepuščeni mehanizmom prostega trga. Pri sistemu poštene trgovine je drugače, pravi reklama. Propaganda kupcem zagotavlja, da poštena trgovina pridelovalcem kave pri padcu borznih cen zaradi slabše letine zagotavlja minimalno ceno kot neke vrste varnostno mrežo. Poleg tega ta sistem zapostavljenim regijam zagotavlja vstop na trg, zaposlenim plačan dopust in socialne prispevke.

Toda kaj pomaga sistem, ki je dobro zastavljen, a slabo izveden? Znanstveniki univerze London so recimo pred kratkim ugotovili, da plače v podjetjih v Ugandi in Etiopiji, ki niso vključena v sistem poštene trgovine, niso le podobne ampak celo višje, delovni pogoji pa boljši kot v podjetjih v sistemu poštene trgovine. »Naše preiskave so pokazale, da poštena trgovina ni pošten mehanizem, ki bi izboljšal življenje najbolj revnih prebivalcev,« pravi avtor študije Christopher Cramer.

Raziskovalci univerz Berkeley in San Diego, ki so 13 let raziskovali kooperative v Gvatemali, prav tako niso našli dolgoročnih pozitivnih učinkov sistema poštene trgovine. Gospodarske koristi so že takoj pojedli visoki stroški certificiranja. Kmetje, ki so v sistemu poštene trgovine, za funt kavnih zrn (450 gramov) dobijo 1,40 dolarja. K temu je treba prišteti premijo 20 centov in dodatek za biološko pridelavo v višini 30 centov. To ceno kmetje dobijo tudi, če cena na svetovnem trgu pade. Če je borzna cena višja, dobijo kavo plačano po zajamčeni (nižji) ceni. Da pa sploh pridejo do denarja, morajo kmetje plačati pristojbino za vlogo za izdajo certifikata v višini 525 evrov, nato pa še pristojbino 2.250 evrov za prvi certifikat.

Ameriški ekonomist Wydick je s poskusom ugotovil, da Američan za skodelico kave iz sistema poštene trgovine plača v povprečju 50 centov več kot za kavo, ki ne izhaja iz tega sistema. Od tega pridelovalec kave iz sistema poštene trgovine dobi le tretjino centa.

V sistemu poštene trgovine tovrstne ugotovitve seveda zavračajo. Študija, ki so jo naročili, ugotavlja, da imajo majhni kmetje v kooperativah in delavci na plantažah iz sistema poštene trgovine »rahlo višje in bolj stabilne« prihodke. Produktivnost je višja, zato lahko več prihranijo. Ima pa organizacija Poštena trgovina velike težave z dokazili za te trditve.

Znanstveniki navajajo še eno napako sistema. Sistem poštene trgovine ne odkupi vsega pridelka, zato pridelovalci del prodajo na prostem trgu. Colleen Haight z univerze San Jose ta sistem razlaga tako, da Poštena trgovina kmetu, ki ima dve vreči kave, odkupi le eno. Za kavo v vreči A (dobra kakovost) kmet na prostem trgu dobi 1,70 dolarja za funt, za kavo v vreči B (slabša kakovost) pa le 1,20 dolarja za funt. Jasno je, da bo boljšo kavo prodal na prostem trgu za 1,70 dolarja za unčo, slabšo pa sistemu poštene trgovine, kjer za funt dobi 1,40 dolarja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.