Petra Tihole

30. 10. 2014  |  Mladina 44  |  Kultura

Vsi za enega, eden za vse!

Mlada režiserka Ajda Valcl je na oder postavila predstavo, ki nas uči o prijateljstvu in solidarnosti

Ob koncu zgodbe je Emil obdan s srčnimi prijatelji in družino

Ob koncu zgodbe je Emil obdan s srčnimi prijatelji in družino
© Gregor Gobec

Trenutek slovesa. V počasnem gibanju se v Emilovi glavi odvija črn scenarij. Prepričan je, da je policist, ki ga vidi na peronu, prišel ponj, ter da zaradi manjšega incidenta, v katerega je bil vpleten, ko so s prijatelji in sošolci na kip velikega nadvojvode Karla z rdečo barvo narisali brke, ne bo mogel na počitnice k babici in sestrični Poni Klobuček v Berlin.

To je ena prvih scen, ki jih lahko vidimo v mladinski detektivki Ericha Kästnerja Emil in detektivi, ki jo je na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana postavila velenjska režiserka mlajše generacije Ajda Valcl. In prav ta scena je skupino otrok, ki si je predstavo ogledala, tako navdušila, da so jo v šoli ponovno uprizarjali še ves teden. Hodili so v počasnem posnetku in upočasnjenih gibov posnemali dogajanje na odru.

Številni mulci smo podobno navdušeno brali tudi Kästnerjevo knjigo o Emilu, glavnem protagonistu romana, dečku iz fiktivnega podeželskega kraja Neustadt, ki, ko se na železniškem peronu poslovi od svoje mame, zagotovo še ne sluti, da se bodo njegove počitnice spremenile v napeto detektivko. Mama, samostojna ženska, mu ob slovesu izroči sto štirideset s težavo prihranjenih mark, ki naj jih izroči babici. A ker ga okradejo, se Emil znajde v zagati. Obupan, izgubljen v velikem mestu, tatinskega Grundeisa išče sam. Vse dokler se mu ne pridruži pestra druščina fantov, detektivov, ki berlinske ulice poznajo kot svoj žep in komaj čakajo na dogodivščino, ki bi jim popestrila poletne počitnice.

To je v grobem vsebina romana enega najslavnejših nemških avtorjev za mladino v dvajsetem stoletju, ki je zgodbo postavil v realno nemško okolje in jo oblikoval na realnih likih. Otroci v njegovih zgodbah so namreč pravi junaki, ki vplivajo na dogajanje okoli sebe, in ne kakšni pravljični liki, ki so bili dotlej glavni protagonisti mladinske literature.

»Z močno humanistično držo in (ponekod pikrim) humorjem še danes – več kot stoletje po svojem rojstvu – na svojstven način, brez žugajoče dvignjenega prsta, vzgaja otroke in odrasle,« je o Kästnerju v gledališkem listu k predstavi zapisala dramaturginja Simona Hamer in osvetlila tudi čas, v katerem se odvija zgodba. Zlata dvajseta. Obdobje, ki je prineslo pomembne premike na področju delavskih pravic in ženske emancipacije. Čas, ko je bilo vse opito od življenja in plesa ter se je na veliko poslušalo jazz. Čemur je sledila gospodarska kriza, črni petek na Wall Streetu, kar je v Nemčiji, ki je večino svojih hipotekarnih posojil za obnovo popolnoma porušene države vezala na ameriške banke, povzročilo drastičen padec kakovosti življenja. S tem pa tudi takojšnje povečanje brezposelnosti in v naslednjih letih rast podpornikov nacistične stranke Adolfa Hitlerja.

Za dramatizacijo zgodbe je Hamerjeva poskrbela skupaj z režiserko Valclovo. Slednja pa je pri odrski postavitvi, v katero je vključila songe, avtor katerih je glasbenik Robert Jukič, sodelovala z dramskimi igralci ljubljanskega lutkovnega gledališča, ki se na odru preizkusijo v več vlogah hkrati. Jernej Kuntner, Rok Kunaver, Jan Bučar, Nina Skrbinšek, Ajda Toman in Matevž Müller, pa tudi Alenka Tetičkovič, ki si izmenjuje vloge mame, naključne mimoidoče in enega od dečkov detektivov – Petzolda. Slednjo je zgradila še prav posebej izredno.

Pravzaprav so vsi opravili izjemno delo. Tudi mladi igralec Nik Škrlec, ki mu je režiserka namenila glavno vlogo Emila. Dobrega, preprostega, skromnega in odgovornega fanta, ki ohranja otroško radovednost in naivnost. To je njegova prva glavna vloga v profesionalnem gledališču. Prepričal jo je z močno odrsko pojavo, žlahtnostjo, rahločutnostjo, dojemljivostjo, iskrenostjo, razgledanostjo in predanostjo delu. »Za tako mladega človeka so to kvalitete, ki jih ne naješ za vsakim vogalom,« je prepričana.

Nazadnje je nastala mladinska komična detektivka, ki z izrednim občutkom za ritem, premike na odru, fokus in naglaševanje komičnega iskreno govori o prijateljstvu, solidarnosti, dostojanstvu in empatiji. O pomembnih gradnikih odgovorne družbe torej. To je tudi sporočilo Valclove otrokom, za katere je prepričana, da so zahtevno občinstvo, ki se po odzivih ne loči od odraslih: »Odrasli smo se zgolj naučili potrpeti, otroci pa so v svojih reakcijah iskreni in reagirajo nemudoma. Če jim je dolgčas, hočejo predstavo takoj zapustiti ali pač začnejo zehati.«

Pri ustvarjanju zato vedno sledi svojemu kompasu. Pravi, da so, če je zadovoljna sama, praviloma zadovoljni tudi gledalci. In zdi se, da so z njeno predstavo Emil in detektivi zadovoljni prav vsi. Enako velja za reševanje domiselnih detektivskih nalog in ugank v gledališkem listu, namenjenem najmlajšim.

Gledališka predstava:
Erich Kästner: Emil in detektivi
Režiserka: Ajda Valcl
Kdaj: 6. novembra ob 17. uri
Kje: Lutkovno gledališče Ljubljana

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.