Denis Vičič

25. 3. 2015  |  Politika

Pismo predsedniku vlade v zvezi s prodajo Telekoma

Potem ko so predstavniki civilne iniciative Državljani proti razprodaji opozorili na očiten konflikt interesov pri prodaji Telekoma Slovenije, je Emil Milan Pintar premierju Miru Cerarju poslal pismo, v katerem ga opozarja še na dogajanje v zvezi s hrvaškim telekomom. Tega je Hrvaška prodala nemškemu, Deutsche Telekom pa je najverjetnejši kupec slovenskega operaterja. Nemška kanclerka Angela Merkel je po pisanju Novega lista hrvaški predsednici Kolindi Grabar Kitarović izrazila zaskrbljenost nad namero hrvaške vlade, da začne graditi novo, vzporedno omrežje, ki bi po vsej državi zagotovilo enako hiter internet. Merklovo naj bi zmotilo predvsem to, da bi sedanji dejanski monopolist (nemški) Hrvatski Telekom dobil konkurenco.

Pismo objavljamo v celoti

Spoštovani g. predsednik vlade!

Pomisleki, ki ste jih dolgo časa tudi vi delili z velikim delom slovenske javnosti o neprimernosti uvrstitve Telekom Slovenije med tista podjetja v državni lasti, ki gredo prva v prodajo, je prav danes okrepila novica, objavljena v več hrvaških medijih. Iz njih smo namreč izvedeli, da je predsednica nemške vlade ga. Angela Merkel v razgovoru s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarovič izpostavila težave, ki jih za Telekom Hrvaška (v lasti Deutsche Telekom) predstavlja dejstvo, da Hrvaška gradi vzporedno telekomunikacijsko omrežje, kar naj bi omejevalo dejavnost TH. Po pisanju Poslovni.hr je bila ključna pripomba nemške kanclerke to, da se z združevanjem in izgradnjo informacijske infrastrukture pod pokrovom državnega podjetja »Odašiljači i veze« pravzaprav omejuje dejanski monopol TH.

Menimo, da je po tej novici povsem jasno, zakaj se Deutsche Telekom poteguje za nakup Telekoma Slovenije: zaradi dejanskega monopola, ki ga ima TS v Sloveniji in zaradi dostopa do telekomunikacijske infrastrukture v lasti TS, ki ta dejanski monopol omogoča. Nemška država bo s tem nakupom pač obvladovala precejšen del tovrstne infrastrukture v regiji. Morda se bomo tudi mi, iz istih razlogov kot Hrvaška, prisiljeni odločiti za izgradnjo vzporedne informacijske infrastrukture in zelo verjetno bomo v tem primeru izpostavljeni enakim nemškim pritiskom, kot jim je sedaj izpostavljena Hrvaška. No, naša prednost je v tem, da TS še nismo prodali in lahko sprejmemo odločitve, ki nam bodo prihranile gradnjo še enega telekomunikacijskega omrežja z javnim denarjem.

Po aferi z analizo posledic prodaje TS, ki jo je obrambni minister naročil pri vojaški obveščevalni službi, je morda nejasno, ali je s tem prekoračil pooblastila, ali ne, je pa povsem jasno, da prejšnja vlada pred odločitvijo o prodaji TS ni opravila niti tako osnovne presoje, kot je presoja varnostnih vidikov te prodaje. Zelo očitno tudi postaja, da tudi nobene druge analize ni opravila. Vsega tega ste se, g. predsednik, pred volitvami in tudi določen čas po volitvah zavedali tudi vi. Zato je bilo vaše stališče do te prodaje kritično in zato ste po prevzemu vlade, če je verjeti medijem, tudi preverjali možnost, da se iz TS izloči infrastruktura in podjetje proda brez nje. S kasnejšo pritrditvijo prodaji TS prevzemate nase nekaj, kar vam res ni treba: odgovornost za odločitev prejšnje vlade, ki je bila sprejeta skrajno neodgovorno in brez vsake analize posledic.

Zgoraj omenjena novica iz Hrvaške je morda zadnje opozorilo, da je takšna analiza potrebna. Je tudi TS dejanski monopolist? Kaj pomeni prodaja monopolista privatnemu podjetju ali celo podjetju, ki je v lasti tuje države? Ali lahko po prodaji TS izvajamo politiko informacijske družbe, ne da bi bili prisiljeni tudi mi – tako kot Hrvati – zgraditi vzporedno omrežje? Vprašanj je še celo vrsto, v Švici npr., kjer so resno pristopili k analizi posledic prodaje Telekoma, se jim je odgovorov nabralo za preko 100 strani in odločili so se zadržati pomemben delež lastništva. Tako kot tudi v Nemčiji, Avstriji in še marsikje drugje.

Spoštovani g. predsednik! Kot rečeno, ne prevzemajte nase odgovornosti za nepremišljene odločitve neke druge vlade. Posledice prodaje TS bodo dolgoročne - pohvale iz Bruslja, ker smo uspešno zaključili prodajo, pa bodo trajale dan ali dva. Posledice pa ne bodo le vaše breme, ampak breme te države in njenih ljudi, ki jim bo zaradi njih boljša prihodnost še nekoliko bolj oddaljena. Zato je najmanj, kar ste sebi in državljanom dolžni, da resno analizirate posledice prodaje TS in se šele potem dokončno odločite o ne/prodaji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.