Denis Vičič

19. 4. 2015  |  Družba

Uspešna pravnica proti podjetju Uber

© Profimedia/Arhiv Mladine

Ameriška pravnica Shannon Liss-Riordan je v ZDA znana po tem, da delavcem, ki jih podjetja ne zaposlijo, čeprav bi jih morala, priskrbi zaposlitev. Uspela je že s tožbami v imenu voznikov tovornjakov, natakarjev, delavcev v telefonskih studiih in erotičnih plesalk. Deset let se je pravdala s podjetjem FedEX, ki je najelo samostojne podjetnike, naj zanj dostavljajo pošiljke, a z njimi ravnalo kot z redno zaposlenimi, ne da bi jim priznavalo delavske pravice. Lani sta dve sodišči razsodili, da bi morali biti dostavljavci FedExa res zaposleni, kot je trdila pravnica. Liss-Riordan podobnosti z dostavljavci zdaj vidi pri voznikih, ki vozijo za podjetje Uber. Podjetje, ki prek aplikacije omogoča, da uporabniki do prevoza pridejo prej, kot če bi poklicali taksi, in se domov peljejo ceneje kot s taksijem, je zaradi inovativnega poslovnega modela ocenjeno na 40 milijard dolarjev. Zaradi pravnice se utegne ta ocena občutno spremeniti.

Vse se je začelo, ko je prijatelj Shannon Liss-Riordan prek aplikacije na pametnem telefonu priklical voznika, ki ju je odpeljal domov. Aplikacija, ki jo je uporabil, je bila Uber, poroča Fusion.

Storitev podjetja Uber je mogoča samo zaradi pripravljenosti na sodelovanje tistih, ki pač imajo avtomobil in nekaj odvečnega časa. Javijo se podjetju, povedo, da bi radi prevoze opravljali zanj, in že lahko čakajo na poziv uporabnikov aplikacije, kje naj jih poberejo.

Aplikacija pozove voznika ali voznico, ki je uporabniku najbliže. Cena na prevoženi kilometer se giblje okrog enega dolarja, Uber pa si za globalno zagotavljanje storitve vzame od 20 do 25 odstotkov provizije.

Po mnenju pravnice Liss-Riordan bi moralo podjetje Uber vse tiste, ki zanj vozijo, zaposliti. Delajo sicer na lastno pest, prek pogodbe, a morajo delati toliko in tako, kot bi bili zaposleni: prejeli so stroga navodila, na podlagi katerih so lahko delali za Uber, podjetje jih je preverjalo in nekatere celo izobraževalo, z vozniki je prekinilo sodelovanje, če ti niso nudili dovolj prevozov ali če so zavrnili določen odstotek vseh pozivov uporabnikov, delo pa so izgubili tudi, če niso bili spoštljivi do zaposlenih podjetja Uber.

Skladi tveganega kapitala in bank so v Uber skupno vložili že pet milijard dolarjev. A se pričakovani donosi zaradi okoliščin, ki jih bo sodišču v imenu nekaterih voznikov predstavila pravnica, morda ne bodo uresničili.

Poslovni in dobičkonosni model podjetja Uber je namreč zgrajen prav na predpostavki, da mu ne bo treba zaposlovati delavcev. Če se bo s tožbo Liss-Riordan to spremenilo, bo moralo podjetje voznikom plačevati različne prispevke, v nekaterih državah po svetu in tudi zveznih državah pa celo amortizacijo avtomobila, zavarovanje in gorivo. »Če je Uber res delovnopravno napačno obravnaval voznike, je njegov model zgrajen na pravni napaki,« je dejala pravnica Liss-Riordan. »Samo zato, ker se tvoje storitve izvajajo s pomočjo pametnega telefona, še nisi tehnološko podjetje. Še vedno si storitveno podjetje, ki ima dolžnost zaposliti ljudi, ki storitev opravljajo zate,« je dodala.

Morda se bo sicer med sojenjem izkazalo, da je resnica nekje vmes.

Moderne storitve, ki jih omogočajo aplikacije za pametne telefone, so uveljavile povsem nove oblike sodelovanja med podjetji in delavci.

V primeru Uberja vozniki res niso povsem svobodni, kot bi bili, če bi sami določali tarife voženj ali se do strank obnašali, kot bi sami hoteli, a hkrati tudi nimajo popolnoma določenih obveznosti, kot bi jih imeli, če bi bili v podjetju zaposleni.

Liss-Riordan je vseeno prepričana, da je poslovanje podjetja Uber in njemu podobnih osnovano na tem, da se breme poslovanja neupravičeno zvrača na pogodbenike. Vložila je še tožbe proti zagonskim podjetjem Lyft, Homejoy, Postmates in Try Caviar.

Tudi v Evropi in Kanadi so že razpravljali o posledicah uveljavitve aplikacije Uber. Oblasti ponekod menijo, da je Uber ilegalen servis in nelojalna konkurenca taksistom. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.