Peter Petrovčič

23. 4. 2015  |  Politika

Patria razveljavljena

Ustavni sodniki so se (spet) izognili odločanju. Čeprav trdijo, da kaznivih dejanj redna sodišča niso dokazala, Janše, Krkoviča in Črnkoviča niso oprostili.

© Borut Krajnc

Ustavni sodniki so soglasno (z izjemo Jana Zobca, ki je bil izločen) razveljavili vse tri pravnomočne obsodbe v zadevi Patria in jih vrnili v ponovno sojenje na prvo stopnjo. Janez Janša, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič so nedolžni. Niso pa oproščeni obtožb. Obeta se ponovno sojenje, za katerega bodo sodišča imela na razpolago dve leti časa.

Ustavni sodniki se v dokaze niso spuščali, pač pa so sodbe razveljavili, ker po njihovem mnenju sodišče prve stopnje, višje sodišče in vrhovno sodišče niso konkretizirali enega izmed zakonskih znakov, ki je obvezen za obstoj kaznivega dejanja. In sicer, pri Janši in Krkoviču, sprejema obljube nagrade, pri Črnkoviču pa obljube nagrade. Ker sodišča niso dovolj dobro konkretizirala na zunaj vidnih ravnanj obdolženih …

V primeru, da pritožbeno sodišče (v našem primeru ustavno sodišče) ugotovi, da določen znak kaznivega dejanja ni bil konkretiziran, obsojenca oprosti. Ustavni sodniki pa tega niso storili. Torej sodbe stojijo? So torej sodišča dovolj dobro konkretizirala znake kaznivega dejanja? Tudi ne, pravijo ustavni sodniki, ki so se v bistvu (ne prvič) izognili odločanju in redno sodstvo pozvali, naj skuša malo bolje opisati, zakaj so po njihovem mnenju omenjeni storili očitana kazniva dejanja.

Za ponovno sojenje pa ostajata dejansko še dve leti časa in zadeva ne bo zastarala avgusta letos, kot se v zadnjem času izpostavlja. Gre za novost, ki je bila uvedena šele po tem, ko so (oziroma niso) akterji afere Patria storili kazniva dejanja. In je zanje ugodnejša. Prej je namreč veljalo, da za ponovna sojenja razveljavljenih sodb ni časovnih omejitev, saj zanje ne velja absolutno zastaranje kazenskega pregona. To izhaja tudi iz sodne prakse vrhovnega sodišča, ki jo je soustvaril tudi sedanji ustavni sodnik Mitja Deisinger. Prav zato, ker se sojenje ne sme vleči v nedogled, je bil uzakonjen dveletni rok za ponovno odločanje o razveljavljenih sodbah. O tem, ali je tak rok za ponovno odločanje skladen z ustavo so sicer pred leti odločali tudi že ustavni sodniki, ki so skoraj soglasno (z izjemo Cirila Ribičiča) glasovali, da gre za dobro rešitev.

Preberete še:
- članek Boruta Mekina o odločitvi Ustavnega sodišča: Kateri dokazi po mnenju US niso dovolj "konkretni"?>>
- tiskovno sporočilo Ustavnega sodišča glede odločitve v zadevi Partia>>