22. 5. 2015 | Mladina 21 | Komentar
Težave »nagrajevanja po učinku«
Problem neoklasične teorije nagrajevanja zaposlenih je preprost, a usoden: v praksi ta teorija praviloma ne drži
© Tomaž Lavrič
Sem svetovalec ustavnega sodišča in torej zaposlen v javnem sektorju. Sem javni uslužbenec. Opazil sem, da so se v zadnjem času v ospredje ponovno prebile razprave o nagrajevanju javnih uslužbencev po učinku, o večji diferenciaciji plač javnih uslužbencev, o višanju plač posebej pridnim in nižanju plač tistim, ki zaostajajo, o večjem variabilnem in manjšem fiksnem delu plače. Skratka, »uravnilovka« se napada z vsemi topovi, kar je deloma razumljivo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.