Damjana Kolar

11. 6. 2015  |  Kultura

Odrska priredba kultnega romana norveškega nobelovca

© Miha Fras

Kot zadnjo premiero letošnje sezone bodo v Mini tetaru 14. junija ob 20.00 uprizorili odrsko priredbo romanesknega prvenca Glad (1890), norveškega nobelovca Knuta Hamsuna v režiji Janeza Pipana. Kultni roman o inteligentnem mladeniču, ki ne more najti dela in dobesedno crkuje od lakote, je pramodel strahov, ki nam grozijo danes. Navdih za svojo interpretacijo je Pipan našel v dramski adaptaciji sodobnega norveškega klasika Jona Fossa.

Roman Glad, ki je deloma tudi avtobiografski, portretira mladega, neuspešnega pisatelja iz Kristijanije (današnjega Osla) v obupni borbi za eksistenco, tisto kar pa je najbolj neobičajno za to pisanje teme tega obdobja, pa je popolno umanjkanje kakeršnekoli družbene kritike in obtoževanja. Ubijajoča lakota, njen vpliv na psiho, je brezkompromisno opisana v vseh fazah, ki počasi uničujejo mladeničev živčni sistem in samokontrolo.

Pipan se pri priredbi, ki temelji na še ne objavljenem prevodu romana Marije Zlatnar Moe (prejšnji je bil iz leta 1925),  ni lotil klasične dramatizacije, saj si je želel, da uprizorijo roman in ne drame. Hamsun je po Pipanovih besedah v evropsko književnost vnesel prvine, ki so jih pozneje uporabljali tudi drugi pisatelji, kot so Franz Kafka, James Joyce in Albert Camus. Njegov glavni junak je žrtev notranjih in družbenih bojev, nima od česa živeti, predvsem pa je ves čas neznosno lačen. "Prav na točki največje lakote pa nastane literatura, umetnost, gledališče," meni Pipan in poudarja, da predstava preizprašuje prav razmerje med gladovanjem in gledališčem, oziroma med kruhom in duhom.

Ekonomska in moralna kriza, ki nas je zajela v zadnjih sedmih letih, kar kliče k dvomu in preizpraševanju družbenega koncepta kapitalizma, ki je po koncu hladne vojne postal vodilni in edini priznani model naše družbe, h kateremu naj bi stremeli. Kriza, ki poraja ne samo ekonomske, ampak tudi socialne in etične učinke družbe je razgalila nečloveškost tega sistema in vedno več je tistih, ki se podobno kot osrednji lik Hamsunovega romana, soočajo z vprašanji osnovne eksistence.

Predstava, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, bo uprizorjena v komorni obliki, saj oder Mini teatra že sam po sebi narekuje komorno postavitev, ki bazira na igralskih kreacijah. V glavni vlogi bo nastopil Marko Mandić, poleg njega pa še Nina Rakovec, Brane Grubar, Tadej Pišek, Nina Valič in Maruša Majer. Za scenografijo je poskrbela Sanja Jurca Avci, za kostumografijo Ana Savić Gecan, za glasbo Mitja Vrhovnik Smrekar, za oblikovanje svetlobe Andrej Hajdinjak, za lekturo pa Barbara Rogelj.