Neža Mlakar

21. 8. 2015  |  Mladina 34  |  Družba

Pravica do osebne asistence

So hendikepiranim kratene osnovne človekove pravice?

»Z resnim pomanjkanjem ali popolno odsotnostjo pomoči znotraj družbe v veliko evropskih državah zamolčano število invalidnih ljudi nima dostopa do kakovostnih alternativ institucionalni oskrbi,« piše v peticiji Elene Pečarič za osebno asistenco na ravni EU, dostopni na spletnem portalu www.community.sumofus.org.

»Peticijo sem ustvarila, ker si želimo zakona, ki bi na evropski ravni vzpostavil enotna merila. V Evropi imamo drugo zakonodajo poenoteno, na tem področju pa tega ni,« pravi Pečaričeva, ki poudarja, da so zato razmere, v katerih živijo hendikepirani v EU, v različnih državah zelo različne – doživljajo tudi kršitve človekovih pravic, navadno pa jih »zapirajo v institucije«.

V Konvenciji ZN o pravicah invalidov, ki jo je ratificirala tudi Slovenija, 19. člen določa, da morajo imeti invalidi – kot vsi drugi – možnost izbire stalnega prebivališča in možnost odločitve, kje in s kom bodo živeli. Če za neodvisno življenje potrebujejo osebno asistenco, mora iti delovanje držav v smeri zagotavljanja te pravice, pišejo na spletni strani YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa.

V Sloveniji je društvo YHD že leta 2012 s civilno pobudo zbralo več kot 7000 podpisov in na podlagi tega v državni zbor vložilo predlog zakona o osebni asistenci. Vlada predloga kljub drugačnim obljubam poslancev ni podprla. »Ko smo zakon vlagali, so se skoraj vsi poslanci strinjali, da je to res potrebno, pri glasovanju pa so nato pokazali pravi obraz,« je še danes razočarana Pečaričeva.

Letos so predlog zakona v okviru izvajanja projekta Mreža za deinstitucionalizacijo dopolnili in ga predstavili ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter poslanskim skupinam. S pristojnega ministrstva so sporočili, da je predlog zakona dobro in ustrezno izhodišče za nadaljnje usklajevanje, čeprav bo o nekaterih vprašanjih še treba razpravljati. Dodajajo, da bi bilo s predložitvijo predloga zakona smiselno počakati, saj vzporedno pripravljajo nekoliko širši predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Sicer ministrstvo osebno asistenco za približno 1500 invalidov (so)financira prek programov za samostojnejše življenje invalidov. Kar pa se tiče poslanskih skupin, si je društvo po besedah Pečaričeve tudi tokrat načeloma zagotovilo podporo vseh, a si izida glede na izkušnje ne upa napovedati.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.