Deerhunter: Fading Frontier

2015, 4AD

Po nekoliko kaotičnem albumu Monomania (2013) se eksperimentalni noise rockerji iz Atlante vračajo z verjetno najkonsistentnejšim materialom doslej, ki Bradforda Coxa in druščino prikaže kot izvrstne raziskovalce različnih zvočnih ozadij in pisce besedil. Zdi se, da je lanska avtomobilska nesreča precej spremenila Coxa in ga preusmerila v ustvarjanje odličnih pop komadov z eksperimentalnimi soničnimi detajli, ki ploščo Fading Frontier približajo doslej kritiško najbolj hvaljenemu albumu Halcyon Digest (2010) in ga na trenutke tudi prekosijo. To pa skupino z vidika ustvarjanja pop komadov, produkcije in same glasbene dovršenosti predstavi v najboljši luči doslej. Eksperimentalni neodvisni pop v najboljši izdaji.