IZAK KOŠIR

11. 11. 2015  |  Kultura

Predreferendumska provokacija? O splavu in ZZZDR kar na knjižnem sejmu, med sogovorniki tudi Aleš Primc. 

Aleš Primc

Aleš Primc
© Borut Peterlin

25. novembra se bo v Cankarjevem domu začel že 31. Slovenski knjžni sejem, v okviru katerega bo organizirana tudi Debatna kavarna, kjer se bodo različni moderatorji pogovarjali s povabljenimi gosti. 21. novembra bo ob 15. uri v Debatni kavarni tudi pogovor z naslovom Nova levica in krščanstvo, ki ga bo vodila kolumnistka Družine Manica Ferenc, njeni sogovorniki pa bodo Aleš Primc iz Kolacije Za otroke gre, ki je zakrivila prihajajoči referendum o ZZZDR, Jožef Horvat, član NSi in nekdanji poslanec, ter Branko Cestnik, teolog, pater klaretinec in denimo avtor zapisa „Multi-Kulti“ v krizi, ki si ga lahko preberete tu.

Kot je navedeno na spletni strani knjižnega sejma, je član upravnega odbora in tisti, ki je zadolžen za Debatno kavarno, Luka Novak, založnik in televizijski kuhar, ki je leta 2006 neuspešno kandidiral za ljubljanskega župana, nekaj let kasneje pa je v predvolilni kampanji kot nečlan javno podprl stranko SLS, za katero je izdelal tudi kulturni program. Direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski nam je pojasnila, da je Cankarjev dom zgolj najemodajalec in da je organizator sejma Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev, predsednik upravnega odbora programa 31. slovenskega knjižnega sejma pa je Zdravko Kafol.

Pogovor Nova levica in krščanstvo je v svojem napovednem zapisu še v ponedeljek privabljal s sledečim: "Levičarske stranke so v 21. stoletju družbeno-ekonomsko revolucijo zamenjale z moralno-kulturno. Liberalizacija splava, nova opredelitev zakonske zveze, propagiranje »novih modelov družine«, radikalni feminizem, legalizacija mehkih drog itd. so zdaj gonilne teme nove postsocialistične levice. Gre za politični načrt ali antropološko zmoto? Je v Sloveniji možen dialog med krščanstvom in novo levico?"

Kasneje so besedilo na uradni spletni strani popravili. Poleg naslova debate, ki ostaja isti, je dodano še Družina (kar opozarja, da gre za dogodek v njihovi organizaciji), spodaj pa je pojasnjeno: "V knjigi Nova levica in krščanstvo španska profesorja prava analizirata ideološke spopade sodobnosti. Knjiga, ki temelji na trdni zgodovinski, sociološki in intelektualni argumentaciji, se pogumno loteva velikega izziva, pred katerim je danes družbeni model zahodnih demokracij. Levičarske stranke so v 21. stoletju družbeno-ekonomsko revolucijo zamenjale z moralno-kulturno. S svojimi uvidi bo bralcem pomagala, da bodo bolj kompetentno in spoštljivo sodelovali v tem velikem soočenju idej. Je v Sloveniji mogoč dialog med krščanstvom in novo levico?"

Luka Novak nam je v telefonskem pogovoru pojasnil, da je zgornji popravljeni opis odobril že 5. novembra, čeprav so ga, kot nam je uspelo izvedeti kasneje, na spletni strani posodobili šele 9. novembra približno 15 minut čez 13. uro. Kot zatrjuje Novak, pa ni urednik spletne strani in da je zanjo odgovoren Cankarjev dom. Zatorej, če je spremenjeno besedilo zamujalo, naj se obrnemo na urednico spletne strani. V Cankarjevem domu pa so nam pojasnili, da so zgolj tehnični urejevalec spletne strani, ne pa tudi vsebinski.

"Program Debatne kavarne se polni z debatami, ki jih na podlagi razpisane teme (letos je bila to Francija) in na podlagi izidov knjig organizirajo razstavljalci/založbe. Organizatorji Debatne kavarne kot programskega sklopa, ki smo ga uvedli leta 1999 načeloma ne posegamo v vsebinsko zasnovo pogovorov, ki temeljijo na že izdanih delih ali pa temah, o katerih knjige govorijo, prav zato pa je kavarna “debatna", saj želimo poudariti, da gre za prostor soočanja mnenj in je zelo dobrodošla kritična in osveščena javnost. Debata se po informacijah, ki nam jih je posredoval organizator te debate (založba Družina), nanaša na knjigo, katere recenzijo smo zasledili tudi v Mladini in drugih medijih. Žal je organizator v prvi korekturi podal pomanjkljiv opis debate, na kar smo ga opozorili, opis je zdaj popravljen in ustreza opisu knjige, ki je izhodišče te predstavitve. Kot zagotavljaec prostora in logistike Debatne kavarne pa za uvrščene debate ne moremo prepovedati javnih nastopov osebam, ki jih gosti tudi nacionalna televizija in drugi mediji, saj bi bilo to v nasprotju z demokratičnimi načeli dialoga. Gotovo pa ni naša vloga, da zagovarjamo vsebine posameznih debat, od katerih se kot organizator distanciramo: v tem smislu imamo vlogo medija, in ne cenzorja. V 17 letih se je na Debatni kavarni zvrstilo približno 600 debat na prav toliko tem. Organizatorji knjižnega sejma tako pozivamo zainteresirano javnost, da se udeleži debat in z nastopajočimi debatira ali polemizira ter dokaže, da je knjižni prostor res prostor demokratičnega foruma in svobodnega mišljenja," nam je v pisnem odgovoru pojasnil Luka Novak in nam svetoval, naj se glede vsebine te posamezne debate obrnemo na organizatorja (založbo oziroma razstavljalca), ki vabi goste.

Predsednik upravnega odbora programa 31. slovenskega knjižnega sejma Zdravko Kafol pa nam je povedal. da mu je organizator zagotovil skrajno korektnost in popolno izogibanje vseh predreferendumskih tem. "Temo so prijavili vsaj mesec dni prej, preden je bil razpisan referendum. Do sedaj so bili vsa ta leta korekten razstavljalec (Družina, op.p.)," pojasnjuje Kafol. 

Kako bodo to analizirali in v družbeno-politični kontekst postavili nekdanji poslanec krščanske stranke, teolog, borec za pravice otrok in kolumnistka cerkvenega tednika? To se sprašujemo tudi mi. Kot tudi to, kaj imajo s knjižnim sejmom in literarnimi debatami vprašanje splava, prihajajoči referendum o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, legalizacija mehkih drog?

Antropologinja in članica programskega odbora socialistično-feministične organizacije Čajanka z Roso Zana Fabjan Blažič se je na napovedano debato oziroma na prvotni zapis odzvala z besedami, da je splav "temeljna pravica ženske, da odloča o svojem telesu in je ena od ključnih pravic, ki so si jo ženske priborile v 20. stoletju". Dodala je, da je nova opredelitev zakonske zveze pravica istospolno usmerjenih, da se lahko poročijo, s čimer dobijo oni in njihovi otroci enake pravice, kot jih imajo družine heteroseksualnih partnerjev. "Gre za področje človekovih pravic in nedopustno, da ne rečem nevarno je, da o njih razpravljajo ljudje, ki niso strokovnjaki. Odprekanje pravice do splava bi recimo ženskam, ki se zanj odločijo, odvzelo možnost varnega medicinskega posega in jih s tem pahnilo v roke ilegalnih klinik ter s tem ogrozilo njihovo zdravje. Dogodka zato ne morem videti v luči resne razprave, temveč zgolj kot hujskaštvo in provokacijo. Problematična je tudi lokacija dogodka, ki se bo zgodil v Cankarjevem domu, naši osrednji kulturni instituciji. Cankarjev dom si je sicer v zadnjem letu že prislužil kar nekaj kritik glede dogodkov, ki tam gostujejo, eden izmed njih je bil recimo zloglasni, kasneje odpovedani festival Feme Feminite, ki je - prav tako kot sporna okrogla miza - promoviral tradicionalne, a za mnoge represivne in krivične družbene vloge," pojasnjuje Zana Fabjan Blažič.

Tudi Rok Kogej iz Inštituta za delavske študije je prepričan, da vsebina omenjene okrogle mize ne spada v Cankarjev dom in/ali na Slovenski knjižni sejem, še posebej pa se mu zdi neprimerna izraba omenjenih tematik "za namene referendumske kampanje v prid zavrnitve predloga Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), z uveljavitvijo katerega bi se tudi istospolnim parom priznal pravice, ki so raznospolnim parom samoumevne".

"S tem ne želim reči, da bi morala biti kultura nasploh in založništvo posebej kakorkoli apolitična – to nista in ne moreta biti. Gre za to, da bi ju morali obvarovati pred pritlehnim politikantstvom, ki ne služi informirani in demokratični javni razpravi, ampak izključno moralističnemu pljuvanju po političnemu nasprotniku. To pa naj ne bi bila funkcija kulture, ampak kvečjemu cenene politične propagande. V tem pogledu je okrogla miza sramota tudi za organizatorje dogodka in nastopajoče na njem, saj skuša prikriti tisto, kar jih od političnih nasprotnikov resnično loči. To pa ni ne takšna ali drugačna »etika in morala«, ne odnos do krščanstva - socialističnega gibanja namreč pri nas ne bi bilo brez temeljev, ki jih je položil krščanski socializem. Kar loči civilno-družbeno krilo SDS in njihove farske ideologe od, denimo, nove generacije socialističnih in marksističnih intelektualcev, politikov in aktivistov, je odnos do kapitalizma ali pa, v kapitalizmu, različni odgovori na vprašanja razdelitve dohodkov in premoženja, narave upravljanja s podjetji in z državo, dostopa do in obsega javnih storitev, ravnanja z begunci z vojnih območij itd. Skratka, meja med organizatorji dogodka in nastopajočimi na njem ter »novo levico« je v prvi vrsti politična," poudarja Rok Kogej in dodaja, da bi bi bilo prav, če bi organizatorji dogodka to tudi priznali.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.