Damjana Kolar

6. 1. 2016  |  Kultura

Nova odrska priredba ene največjih ljubezenskih zgodb

© Peter Uhan

Po desetih letih bodo na odru SNG Drama Ljubljana ponovno uprizorili znameniti roman Leva Nikolajeviča Tolstoja Ana Karenina v prevodu Gitice Jakopin ter dramatizaciji in režiji Dušana Jovanovića. Tokratna priredba, ki bo premiero doživela 6. januarja ob 20.00, v veliki meri ohranja kompleksno romaneskno zgodbo, a vendarle na odru ustvari dramo, ki izzveni izjemno sodobno. Čeprav prinaša roman tudi širok portret ruske družbe ob koncu 19.  stoletja, se nova odrska priredba osredotoča na ljubezenski trikotnik med Ano in njenima moškima: možem Kareninom in ljubimcem Vronskim.

Pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je živel v Rusiji v 19. stoletju, kamor je postavljen tudi roman, ki je v času nastanka veljal za aktualen prikaz ruskega življenja. V Rusiji je bilo takrat pereče t. i. žensko vprašanje–vprašanje o osvobajanju žensk, do katerega je bil Tolstoj zadržan, saj se je zavzemal za konzervativne družinske vrednote. Po drugi strani pa je kritiziral neenakost vlog med moškimi in ženskami in priznaval, da se ženskam godi velika krivica. V njegovih delih ima ženska ključno vlogo v iskanju smisla življenja, najbolj znana pa je Ana Karenina, ki se sploh uvršča med največje like svetovnega leposlovja.

Zgodba romana govori o uglajeni plemkinji in soprogi, ki živi urejeno družinsko življenje, dokler po naključju ne sreča mladega častnika grofa Alekseja Vronskega ter se vanj usodno zaljubi. Po dolgem omahovanju naposled zapusti svojega moža, s tem pa izgubi sina in svoje mesto v družbi. Izolacija, prikrajšanost, različni dvomi stopnjujejo njeno nesrečo v agonijo, v kateri vidi en sam izhod, in s tem postane ljubezen tragična. Ana Karenina je velika ljubezenska zgodba svetovne literature, a je hkrati tudi neprizanesljiva slika okrutnega sveta, v katerem ljubezen premagata maščevalnost in moralizem. To je tudi zgodba o posameznikovem iskanju drugega v svetu, ki nas na videz združuje v skupnost, v resnici pa nas zaklepa v osamljenost.

Po besedah dramaturginje Darje Dominkuš se tokratna priredba Ane Karenine osredotoča na notranje drame, ki se v poteku zgodbe dogajajo v njenih protagonistih; od ljubezni, ki kot strela z jasnega zadene Ano in Vronskega in prežame vse njuno ravnanje, prek "usodne" odločitve, da svoje ljubezni ne bosta več skrivala, do katere pride po nesreči Vronskega na dirkah, pa do mučnega postopnega razhajanja. Čeprav Tolstojevo umetniško delo ne potrebuje posebne aktualizacije, poudarja dramaturginja kot posebej zanimive (še) danes aktualne teme, kot so izobčenost, odrinjenost na družbeni rob, brezpravnost, materialna odvisnost in družbena negotovost.

V predstavi nastopajo Polona Juh (Ana Karenina), Matjaž Tribušon (Aleksej Aleksandrovič Karenin), Klemen Janežič (Aleksej Vronski), Črt Veselko/Maksim Kajtimar Rozman, Valter Dragan, Iva Babić, Maja Sever, Barbara Žefran, Gorazd Logar, Zvone Hribar, Matija Rozman in Zvezdana Mlakar. Za kostumografijo je poskrbela Urška Recer, scenografijo Jasna Vastl, za glasbo Drago Ivanuša, za koreografijo Klemen Janežič, za video Matevž Jerman, oblikovanje luči  Metod Novak.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.