Neža Mlakar, STA

30. 3. 2016  |  Politika

Krkovič na sodišču, Mrlakova želi resnico o moževi smrti

Tone Krkovič (desno) in Janez Janša, ki je včeraj v znak podpore brigadirju prišel tudi pred ljubljansko sodišče.

Tone Krkovič (desno) in Janez Janša, ki je včeraj v znak podpore brigadirju prišel tudi pred ljubljansko sodišče.
© Borut Krajnc

Brigadir Tone Krkovič je včeraj po zaslišanju zaradi sestrelitve helikopterja nad ljubljansko Rožno dolino 27. junija 1991 dejal, da je sodišču pojasnil pravni okvir, pod katerim je dal sestreliti helikopter, na nadaljnja vprašanja sodišča pa ni odgovarjal. V sestrelitvi sta namreč umrla dva človeka – eden izmed njih je bil slovenski pilot Toni Mrlak. Pred zaslišanjem je Krkovič dejal, da je sestrelitev ukazal, ker je helikopter z oznakami JLA preletel položaje Morisa. Zaslišanja se je udeležila tudi vdova umrlega pilota, Emilija Mrlak, ki Krkoviča preganja zaradi suma umora.

Tone Krkovič, znan predvsem zaradi afere Patria, je bil včeraj na ljubljanskem okrožnem sodišču zaslišan zaradi suma vpletenosti v dva umora. Poleg Tonija Mrlaka je s sestreljenem helikopterju leta 1991 umrl tudi Makedonec Bojanče Sibinovskiin. Kazensko ovadbo zoper Krkoviča je sicer Mrlakova vdova, Emilija Mrlak, vložila že lani, a jo je okrožno tožilstvo zavrglo, ko je ugotovilo, da je kazenski pregon zastaral. Mrlakova je zato pregon prevzela kot zasebna tožilka, sodišče pa se mora zdaj odločiti, ali bo na njen predlog zoper Krkoviča uvedlo sodno preiskavo.

Krkovič je na novinarski konferenci pred zaslišanjem dejal, da je na dan, ko je bil helikopter sestreljen, JLA zjutraj Sloveniji napovedala vojno, zato so veljali »principi bojnega delovanja«. Helikopter je nekaj po 19. uri preletel položaje brigade Moris, zato je bil po besedah Krkoviča sestreljen. Dejal je tudi, da ni vedel, kdo pilotira helikopter, saj da tega z razdalje, s katere so streljali nanj, ni mogoče videti. Pravi, da niti ni vedel, da naj bi želel Mrlak domnevno prestopiti na stran Teritorialne obrambe: »To je zgodba, ki je bila izmišljena naknadno.« Mrlak bi se po njegovem mnenju namreč lahko odzval na poziv, ki je bil izdan tisti dan zjutraj, naj Slovenci, ki so v JLA, ne sodelujejo v agresiji JLA na Slovenijo, vendar tega ni storil, je dejal Krkovič. Kdo je sicer streljal na helikopter, Krkovič, ki je izdal ukaz, ne bo povedal, razen če bo tisti to izrecno želel.

Po včerajšnjem zaslišanju pa je Krkovič povedal, da na nadaljnja vprašanja sodišča ni odgovarjal, ker želi, da tožilstvo, če bo do procesa prišlo, najprej sestavi obtožnico, da bo vedel, česa ga bremenijo. Kot udarec v njegovo čast in ponos je ocenil dejstvo, da se zadevo presoja po nekdanji zakonodaji SFRJ. »Da se mi to ponuja z demagoško finto, da je to zame ugodneje, se mi zdi norčevanje,« je dejal in dodal, da želi, da se mu sodi po slovenski zakonodaji.

Mrlakova je po zaslišanju povedala, da njen mož na dan sestrelitve ni bil sovražnik slovenskih obrambnih sil, ampak da je bil del njih. Slednje po njenih besedah izhaja iz sodbe upravnega sodišča iz 20. avgusta 1998 in odločbe ministrstva za obrambo iz 16. aprila 2002. V slednji je zapisano, »da je njegov status glede pravnih posledic enak statusu pripadnika takratne TO«, je pojasnila. Dejala je, da je njen mož v TO prestopil avgusta 1990, v aktivni službi JLA pa je ostal, ker naj bi se dogovarjal za prehod treh helikopterjev JLA na slovensko stran. Na vprašanje, kako bi lahko Krkovič vedel, kdo je v helikopterju, je sestra Mrlakove, Draga Potočnjak odgovorila, da za bojevanje obstajajo neka pravila. »Poznamo defenzivno in ofenzivno bojevanje. Predsedstvo RS ni izdalo nobenega ukaza za ofenzivno bojevanje, ampak samo za obrambo,« je dejala. Meni, da je bila sestrelitev potrebna, »ker je nekdo hotel veliko vojno«.

Pred sodiščem se je v podporo Krkoviču zbralo okoli 100 njegovih podpornikov iz SDS in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, med njimi tudi predsednik SDS in takratni obrambni minister Janez Janša. V izjavi novinarjem je Janša dejal, da še nekaj let nazaj ne bi verjel, da je mogoč »takšen škandal«, da se Krkoviča preganja zato, ker je opravil svojo dolžnost. Slednjo je Krkovič po besedah Janše opravil na podlagi odredbe predsedstva RS in ukaza takratnega republiškega štaba za TO. »Po tej logiki lahko preganjajo kakšnih 50.000 ljudi, ki so se takrat odzvali pozivu k obrambi domovine,« je dejal. Sodišče bi moralo po njegovem prepričanju zadevo zavreči takoj, »ne pa da izkorišča neke pollegalne in polproceduralne možnosti« za pregon Krkoviča.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.