Panamski dokumenti razkrivajo tudi 140 politikov iz 50 držav

Panamskski dokumenti so med drugim razkrili tudi 140 politikov iz več kot 50 držav. Med imeni se skrivajo bolj pa tudi manj pričakovani obrazi - od družine pakistanskega premierja Navaza Šarifa in ukrajinskega predsednika Petra Porošenka do islandskega premierja Sigmundurja Gunnlaugssona. V dokumente se je preko sodelavcev in prijateljev ujel tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Kot poroča časnik Delo, naj bi njegovi sodelavci na skrivaj prenesli kar dve milijardi dolarjev prek bank in skrivnih podjetij.

Brata Arkadij in Boris Rotenberg, ki sta z ruskim predsednikom prijateljevala že v otroštvu, sta zanikala, da bi imela zaradi teh vezi kakršnokoli prednostno obravnavo, a sta si milijardno premoženje s posli z državo in podjetji v državni lasti ustvarila prav v času Putinovega vodenja države.

Iz dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki vsebujejo informacije o 214.488 poslovnih subjektih s sedežem v tujini, je razvidno, da sta bila brata lastnika vsaj sedmih podjetij na Britanskih Deviških otokih. Podjetja so bila vpletena v vsakovrstne aktivnosti, od investicij v podjetje za gradnjo plinovoda, do nakupovanja opreme za gradnjo vile Arkadijevega sina Igorja Rotenberga v Toskani.

Poleg bratov Rotenberg se je v mrežo ujel še en Putinov mladostni prijatelj, Sergej Roldugin, ki je v preteklosti vodil sanktpeterburški konservatorij za glasbo in je med drugim tudi boter Putinove najstarejše hčerke Marije.

V lasti je imel tri podjetja v davčnih oazah, od katerih je dve ustanovila zloglasna banka Rossiya. Marca 2008 je Rolduginovo podjetje Sonnette Overseas s še štirimi drugimi za skoraj leto obvladovalo pomemben delež v največjem ruskem proizvajalcu tovornjakov Kamaz. Z drugim podjetjem, International Media Overseas, pa je lastniško obvladoval Med Media Network, ki je imelo 12,5-odstoten delež v podjetju Vi, največjem televizijskem oglaševalcu v Rusiji.

Če povezave ruskega predsednika niso prav presenetljive, pa to toliko bolj velja za ključne islandske politike, ob omenjenem Gunnlaugssonu sta se v dokumentih znašla še finančni minister Bjarni Benediktsson in notranji minister Olöf Nordal.

Gunnlaugsson, nekdanji novinar in radijska osebnost, je bil med vidnejšimi nasprotniki reševanja bank po finančni krizi leta 2008. Pred tremi leti je z 38 leti postal najmlajši premier otoške državice, a v dokumentih Mossack Fonsece so na površje priplavali okostnjaki, povezani z bankami.

Z ženo Anno Sigurlaug Palsdottir, hčerko bogatega zastopnika Toyote, sta obvladovala podjetje Wintris Inc. na Britanskih Deviških otokih, ki je imelo v lasti za skoraj štiri milijone dolarjev obveznic treh največjih islandskih bank. Ko je bil leta 2009 izvoljen v parlament, lastništva v Wintrisu ni prijavil, na zadnji dan istega leta pa je svoj 50-odstotni delež ženi prodal za en dolar.

Zaradi razkritja mu ta teden grozi interpelacija, v pogovoru za švedsko televizijo SVT pa je zanikal skrivanje lastništva. "Zdi se, da me nečesa obtožujete," je še dodal, preden je odpovedal intervju.

Kot je še pisalo Delo, je v dokumentih najti tudi ime Ian Cameron, očeta britanskega premierja Davida Camerona. Slednji je leta 2013 pozval britanska čezmorska ozemlja - med njimi tudi Britanske Deviške otoke -, naj sodelujejo z njim in mu pomagajo "zagotoviti red v svojih hišah" ter se tako pridružijo boju proti davčnim utajam in tajnosti davčnih oaz, je pisalo Delo.

Njegov oče, borzni posrednik in multimilijonar, pa je bil stranka Mossack Fonsece, ki je njegov investicijski sklad Blairmore Holdings Inc. obvarovala pred plačilom britanskih davkov. Odvetniška pisarna je investicijski sklad registrirala v Panami, Cameron pa ga je nadziral od ustanovitve leta 1982 do svoje smrti leta 2010.

Poleg omenjenih je v dokumentih zaslediti še imena, ki ne presenečajo, kot so omenjeni Porošenko, obsojeni nekdanji ukrajinski premier Pavlo Lazarenko in nekdanji iraški premier Ajad Alawi, pa tudi vrsto drugih politikov, kot so argentinski predsednik Mauricio Macri, nekdanji britanski poslanec Michael Mates, in sodelavec nekdanjega grškega premierja Antonisa Samarasa Stavros Papastavrou.

Panamske dokumente so razkrili Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev, nemški časopis Süddeutsche Zeitung in več kot 100 drugih novinarskih organizacij vključno s slovenskim Delom. Po pisanju slednjega  je pri projektu sodelovalo 376 novinarjev iz 76 držav.