Politična čistka v Turčiji

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je po neuspelem puču sprožil čistko svojih nasprotnikov v vojski in pravosodju. Po petkovem vojaškem udaru, v katerem je bilo ubitih najmanj 265 ljudi, je bilo v Turčiji aretiranih že 6000 prevratnikov. Erdoğanova vlada je že predlagala spremembo ustave, da bi lahko nad pučisti izvršila smrtno kazen.   

V noči iz petka na soboto je na ulicah Istanbula in Ankare divjala bitka frakcije turške vojske, ki je z zaprtjem bosporskih mostov začela državni udar. Pučisti so vdrli na državno televizijo TNT in sporočili, da so prevzeli oblast, ker želijo ponovno vzpostaviti demokracijo in vladavino prava. Za uporabnike družabnih omrežij po svetu se je bitka prenašala v živo in sprva se je zdelo, da je turški vse bolj avtoritarni predsednik, v tistem času na počitnicah na jugozahodu Turčije, strmoglavljen.

A pučisti so pozabili na zasebne televizijske postaje. Tako je tudi predsednikov video poziv policiji in zvestim podpornikom v vojski, da mu povrnejo oblast, ena od zasebnih televizij prenašala v živo. Erdoğan je spodbudil tisoče, ki so se v zgodnjih sobotnih urah odpravili na ulice, da bi puč zatrli. ''Turčija ima demokratično izvoljeno vlado in predsednika,'' je nagovoril privržence. ''Izvrševanje moči je v naši pristojnosti.'' Erdoğanova islamistična vlada je po spopadih zaukazala množične aretacije pučistov, ''krivih izdaje, za kar bodo plačali visoko ceno,'' piše Guardian.

Oblasti so ob napovedani čistki vojaških vrst in pravosodja doslej aretirale več kot 2800 pripadnikov vojske, prav tako je bilo odstavljenih že čez 2700 generalov, sodnikov in državnih tožilcev, osumljenih povezave z vodji upornikov. Med prijetimi domnevnimi pučisti naj bi bil tudi predsednikov svetovalec, polkovnik Ali Yazici, ter eden od svetovalcev nekdanjega turškega predsednika Abdullaha Güla. Erdoğan je na včerajšnjem pogrebu nekaterih žrtev puča napovedal, da ''se bo v državnih institucijah nadaljevalo neusmiljeno čiščenje virusov in metastaz, saj se je virus kot rak razširil po vsej državi.''

Kdo je organiziral upor, ostaja nejasno, a Erdoğan je za dejanje obtožil svojega političnega nasprotnika, muslimanskega klerika Fethullaha Gülena, ki živi v izgnanstvu v ZDA. Erdoğan je v televizijskem živem prenosu pozval ameriškega predsednika Baracka Obamo, da Gülena izroči turškim oblastem. ''Gospod predsednik, izženite ali nam predajte človeka, ki živi na obširnem ozemlju Pensilvanije,'' je Obamo nagovoril turški predsednik. ''Opozarjal sem vas, da spletkari in načrtuje državni udar, a niste poslušali. Sedaj, dan po državnem udaru, to ponavljam.''

John Kerry, državni sekretar ZDA, je odgovoril, da podpira turško administracijo, a da upa, da Erdoğanova vlada ne bo slabšala položaja. ''Pričakujemo porajanje dvomov glede gospoda Gülena in seveda bomo pri presojanju upoštevali kakršnekoli legitimne dokaze turške vlade,'' je dejal.

V enem izmed redkih intervjujev za ameriške medije je Gülen obtožil Erdoğana, da je puč zrežiral. ''Ne verjamem, da svet verjame obtožbam predsednika Erdoğana,'' je povedal. '' Obstaja namreč možnost, da je bil puč zrežiran, kar bi lahko bilo pomembno pri nadaljnjih obtožbah mojih domnevnih podpornikov,'' je izjavil Gülen.

Turške sekularne opozicijske stranke in vrhovno poveljstvo vojske so zatajile prevratnike, ki zatrjujejo, da so s prevratom poskušali državo sekularizirati. Tudi Gülenovi podporniki so zatrdili, da niso vpleteni.

Binali Yildirim, turški predsednik vlade, je že predlagal ustavno uvedbo smrtne kazni. Medtem je osem pripadnikov turške vojske v soboto z vojaškim helikopterjem prebegnilo v Grčijo in pristalo v mestu Aleksandropolis ob grško-turški meji, kjer so zaprosili za politični azil. Mevlüt Çavuşoğlu, turški zunanji minister, je zahteval takojšnjo izročitev domnevnih prevratnikov.

Komentatorji dogajanja v Turčiji se bojijo, da bo Erdoğan poskus državnega prevrata izkoristil kot priložnost za spremembe turškega političnega sistema, s katerimi bo pridobil praktično neomejena predsedniška pooblastila.

Poskus prevrata je tako pustil mednarodno skupnost v strahu, da se bo nestabilnost na Srednjem Vzhodu še poglobila. Kakršnikoli nadaljnji nemiri bi lahko dodatno ogrozili regijo in geostrateška razmerja med NATOM in Rusijo. Turška vojska je namreč druga največja v NATU. Turčija nudi ozemlje vojaškim bazam Združenih narodov, je ključna podpornica uporniških frakcij v sirski državljanski vojni ter ključna partnerica Evropske unije pri njenih prizadevanjih zaustavitve begunskih in migracijskih tokov v Evropi. V Turčiji živi okoli 2,7 milijona sirskih beguncev, navaja Delo.

Erdoğan nasilno počistil s protestniki, 2013 >> 

Erdoğan preganja kritike tudi po Evropi >> 

Erdoğan: ''Ženske brez otrok so le polovične osebe'' >> 

O izkoriščanju begunskih otrok kot delovne sile v Turčiji >>