Borut Mekina

29. 7. 2016  |  Mladina 30  |  Politika

Koliko nas stane Nato?

Odgovor: članstvo v Natu nas stane enajstkrat več, kot je vlada obljubila na začetku

Sicer smo suvereni, a pred Putinovim obiskom v Sloveniji sta prejšnji teden na letališče Cerklje deloma nenapovedano priletela lovca F-16.

Sicer smo suvereni, a pred Putinovim obiskom v Sloveniji sta prejšnji teden na letališče Cerklje deloma nenapovedano priletela lovca F-16.
© Borut Krajnc

Strošek članstva Slovenije v Natu, je napovedala vlada pred referendumom o vstopu v zvezo leta 2003, bo »članarina, ki jo država prispeva v skupni proračun zveze«, znašala pa bo od 1,5 do tri milijone dolarjev na leto, kar je »450 SIT na prebivalca« oziroma »pol cene kino vstopnice«. Danes, po več kot desetih letih članstva, je očitno, da državljanov to ne stane le »pol cene kino stopnice« na leto, ampak precej več. Koliko v resnici? Kot izhaja iz zadnjih odgovorov ministrstva za obrambo na poslanski vprašanji Mihe Kordiša (ZL), je doslej članstvo v Natu vsakega državljana stalo vsaj desetkrat več. In še to brez upoštevanja nakupov orožja in opreme, ki smo jih obljubili na sestankih zveze, recimo patrij ali štirikolesnikov, namenjenih bolj vožnji po puščavah kot po ozkih gozdnih cestah.

Članarina oziroma slovenski prispevek v skupne proračune Nata je prva leta res znašala približno tri milijone dolarjev, natančneje 2,8 in 2,6 milijona evrov leta 2005 in 2006. Potem pa so se prispevki občutno povečali. Prispevki v civilni proračun so zadnjih deset let ostali na približno isti ravni, prispevke držav za vojaški proračun pa je zavezništvo zvišalo za enkrat in povečalo še nekatere druge postavke. Prispevek Slovenije za skupne Natove logistične operacije in komunikacije se je, odkar je članica, recimo povečal z 8000 evrov na 605 tisoč, slovenski prispevek za podporo novih Natovih poveljstev in novih »centrov odličnosti« se je povečal s približno 30 tisoč evrov na pol milijona, Natov program varnostnih naložb, tako imenovani NSIP, pa je zrasel z začetnih 700 tisoč evrov na 1,2 milijona. Tako da zadnja leta Slovenija v Natove skupne proračune plačuje enkrat več, kot je vlada napovedovala leta 2003, okrog pet milijonov evrov na leto.

A pet milijonov evrov letne »članarine« v resnici ni največji strošek članstva. Veliko večje proračunsko breme so dodatni stroški za nove zaposlene v Natovi varnostni mreži ali pri njej. Še preden je Slovenija postala članica, takrat ko je bila članica Partnerstva za mir, je bilo recimo pri njenem stalnem predstavništvu pri zvezi Nato zaposlenih šest diplomatov in dva administrativna uslužbenca. Danes, kot so odgovorili z ministrstva za obrambo (MORS), je v stalnem predstavništvu zaposlenih že 15 diplomatov, pet sekretarjev, dva podsekretarja, štirje višji svetovalci, dva svetovalca, en polkovnik in en štabni vodnik – v povprečju nas skupaj z materialnimi stroški vsak izmed teh 15 ljudi na leto stane okrog sto tisoč evrov ali na primer lani skupaj 1,5 milijona evrov. Vendar to ni nič v primerjavi s stroški, ki jih Slovenija plačuje za delovanje Slovencev v vojaških strukturah zavezništva, poveljstvih in agencijah. Ob vključitvi v zvezo je vlada napovedovala 45 novih zaposlenih v vojaških strukturah. Uganite, koliko jih je danes?

Vsak izmed 68 zaposlenih Slovencev v vojaških strukturah Nata nas stane sto tisoč evrov na leto. Za dva predsednika vlade.

Morda niste vedeli, a očitno je naša država že prava globalna sila. V Bruslju na več lokacijah, na Češkem, v Italiji od Milana do Neaplja, v Nemčiji od Ulma do Oberammergaua, na Nizozemskem, Poljskem, v Romuniji, Španiji pa Veliki Britaniji vse doameriškega oporišča Norfolk je, kot so odgovorili z ministrstva, danes zaposlenih že 68 častnikov, podčastnikov, vojakov ali višjih vojaških uslužbencev Slovenske vojske. Njihove zaposlitve so Slovenijo zadnjih deset let stale v povprečju okrog šest milijonov evrov na leto, vsak izmed njih nas stane za približno dva predsednika vlade. Slovenija je zaradi varčevalnih ukrepov zaprla diplomatska predstavništva na Portugalskem, Irskem ali konzulat v New Yorku, češ da zadoščajo sestanki v Bruslju, podvojena delovna mesta vojaških uslužbencev z diplomatskim statusom v strukturah Nata in pri misiji pri Natu pa nikoli niso bila vprašljiva. Kot so pojasnili na zunanjem ministrstvu, je v vsej mreži diplomatsko-konzularnih predstavništev zdaj zaposlenih 249 ljudi, katerih plače nas na leto stanejo 16,9 milijona evrov.

Zadnja leta znaša članarina za Nato v povprečju pet milijonov evrov, plače za zaposlene pri slovenski misiji pri zvezi in v njej nas stanejo še dodatno približno osem milijonov evrov na leto, skupaj smo torej pri 13 milijonih. Vendar to ni nič v primerjavi z naslednjo postavko. To so seveda vojaške misije. Odkar se je Slovenija včlanila v Severnoatlantsko zvezo, so državo vse misije pod pokroviteljstvom Nata, EU, Organizacije združenih narodov (OZN) stale 281 milijonov evrov. Od tega je največji delež misij Nata, skupaj doslej že 245 milijonov evrov. To so stroški operacij na Kosovu (193 milijonov), v Bosni (pol milijona), Afganistanu (48 milijonov), Iraku (670 tisoč evrov), Kinšasi, Skopju ter Beogradu. Po letu 2006 Slovenija v povprečju za misije pod Natovim pokroviteljstvom plačuje po 25 milijonov evrov na leto.

Slovenija je lani za članarino, za plače zaposlenih pri Natu, za Natove misije in transport, pa tudi za gradnjo novega sedeža skupaj plačala 44 milijonov evrov.

Če k članarini in stroškom za zaposlene v institucijah Nata prištejemo še 25 milijonov evrov na leto za vojaške misije pod pokroviteljstvom zveze, smo pri letni številki 38 milijonov evrov. A ta še vedno ni dokončna. Tu je še recimo slovenska »najemnina« za tri transportna letala C-17, ki jih na obrambnem ministrstvu vodijo pod postavko strateški transport. »Ker gre za večnacionalni dogovor in ne za program Nata, se ta strošek tudi ne plačuje v okviru prispevkov v proračune Nata,« razlagajo na obrambnem ministrstvu. Je pa dejstvo, da Slovenija letala C-17 potrebuje za sodelovanje pri misijah Nata, v preteklosti predvsem za transport opreme in osebja v Afganistan. Takšni prevozi niso poceni. Samo letos nas bo najem letal C-17 stal 3,3 milijona evrov, lani nas je stal 2,1 milijona evrov, predlani 2,4. Torej smo že pri približno 40 milijonih evrov na leto. Pri čemer še nismo omenili naložb v vojaško letališče Cerklje. V prenovo tega letališča je doslej Slovenija zaradi Nata vložila 30,2 milijona evrov ali v povprečju tri milijone evrov na leto, odkar se je prenova začela. Če upoštevamo še to, nas je članstvo v Natu zadnja leta v povprečju stalo 45 milijonov evrov.

Letališče Cerklje, za katero smo plačali več kot 30 milijonov evrov, je še en naš prispevek k zavezništvu. Mi ga ne potrebujemo.

Letališče Cerklje, za katero smo plačali več kot 30 milijonov evrov, je še en naš prispevek k zavezništvu. Mi ga ne potrebujemo.
© Borut Krajnc

In seveda to še ni vse. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je na zadnjem vrhu zavezništva v Varšavi sporočil, da bo naslednji vrh prihodnje leto na novem sedežu v Bruslju, saj se gradnja že bliža koncu. Prvotna cena novega centra, ki ima 245 tisoč kvadratnih metrov površine, je bila 460 milijonov evrov. A se je nazadnje zvišala na kar 1,1 milijarde evrov. Slovenija je od tega prispevala, kot odgovarjajo z obrambnega ministrstva, skupaj 6,7 milijona evrov. Še dodatno. »Strošek izgradnje novega sedeža ni strošek delovanja institucij in predstavlja poseben program v okviru Natovega proračuna,« pojasnjujejo na ministrstvu. Zanj je Nato Sloveniji »periodično izstavljal račune za vplačila glede na sorazmeren delež države«. Ta denar smo za gradnjo centra prispevali predvsem v zadnjih, kriznih letih, ko je država varčevala tudi pri najnujnejših naložbah v zdravstvo, saj se je gradnja sedeža začela leta 2010.

Vlada je leta 2002 v Natopisu, propagandni zloženki pred referendumom o včlanitvi, obljubila, da bodo znašali stroški včlanitve v Nato največ odstotek obrambnega proračuna. Leta 2015 je slovenski obrambni proračun po Natovi klasifikaciji znašal 394 milijonov evrov. Od tega je Slovenija za redno »članarino«, slovenske zaposlene v Natu, Natove misije, gradnjo novega sedeža, transport vojakov … torej za vse to, česar ji gotovo ne bi bilo treba plačati, če ne bi bila članica, odštela okrog 44 milijonov evrov ali več kot 11 odstotkov obrambnega proračuna.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.