Staš Zgonik

23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Družba

Zdravniki za konopljo

Podpora predpisovanju rastline na recept

Slovenija je še korak bliže k polni uvedbi uporabe konoplje za medicinske namene

Slovenija je še korak bliže k polni uvedbi uporabe konoplje za medicinske namene
© Getty Images

Več kot dve tretjini slovenskih zdravnikov se je že moralo soočiti s priznanjem pacienta, da se ta sam zdravi s konopljo ali njenimi izvlečki. Kot je pokazala spletna anketa, ki so jo izvedli pri Zdravniški zbornici, si zdravniki želijo, da bi ob kopičenju dokazov o učinkovitosti za nekatere indikacije svojim pacientom lahko priporočali in tudi predpisovali medicinsko konopljo, pri tem pa jih ovirata predvsem slabo poznavanje področja in strah pred morebitnimi posledicami zaradi zakonske neurejenosti področja.

Pred približno letom dni se je v okviru zdravniške zbornice oblikovala posebna delovna skupina za področje predpisovanja medicinske konoplje in kanabinoidov. In ugotovili so, da je trenutno stanje na področju uporabe konoplje v medicinske namene nesprejemljivo.

»Na črnem trgu se na veliko prodajajo konopljine smole in drugi doma narejeni derivati iz konoplje, vzgojene na zelo različne načine in v zelo različnih pogojih brez nadzora, ljudem pa se nekritično obljublja ozdravitev. Ljudje tudi opuščajo zdravljenje z učinkovitimi zdravili in jih nadomeščajo s konopljo,« je na sredini novinarski konferenci povedal dr. Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Zdravniki smo odločeni, da je treba temu črnemu trgu narediti konec.« Kot je v svojem poročilu zapisala delovna skupina, katere član je tudi Krek, je »v splošnem interesu tako bolnikov kot stroke tudi v Sloveniji omogočiti zdravljenje z medicinsko konopljo, ki je registrirana kot zdravilo«.

Vlada je sicer sintetični THC že leta 2014 uvrstila v drugo skupino prepovedanih drog, za katere je medicinska uporaba dovoljena. A zdravniki ugotavljajo, da sintetični pripravki niso enako učinkoviti od rastline in njenih naravnih izvlečkov. »Različne substance v konoplji delujejo v sinergiji in imajo večji učinek od posameznih sintetičnih kanabinoidov,« pravi Krek. Rastlina konoplja je še vedno uvrščena v prvo skupino prepovedanih drog, za katere naj bi veljalo, da niso medicinsko uporabne.

Zaradi slabega poznavanja načina zdravljenja z medicinsko konopljo bo Zdravniška zbornica v sodelovanju z Onkološkim inštitutom in nacionalnim inštitutom za javno zdravje že novembra letos izvedla prvo izobraževanje za zdravnike, ki so pripravljeni izvajati zdravljenje z medicinsko konopljo, ki nikakor ni preprosto. Opravljeno izobraževanje naj bi bilo tudi pogoj za predpisovanje konoplje.

»Za vpeljavo enega pacienta za zdravljenje z medicinsko konopljo potrebujete od štiri do pet tednov, v katerih se človek navadi in doseže terapevtski odmerek,« pojasnjuje Milan Krek. Prav tako je uživanje medicinske konoplje v obliki kajenja džojntov z zdravniškega vidika neustrezno. Edini ustrezen način je po Kreku uporaba vaporizatorja, ki konopljo segreje pod temperaturo vžiga, vendar dovolj, da se sprosti para, ki vsebuje THC in druge kanabinoide.

Za uresničitev cilja uporabe konoplje v medicinske namene je potrebnih še precej korakov. Ustrezne ukrepe morata sprejeti tako ministrstvo za zdravje kot tudi vlada in Agencija za zdravila. Strokovnjaki morajo pripraviti seznam indikacij, za katere je upravičeno predpisati konopljo. A zdi se, da vrat ni več mogoče zapreti in da bodo bolniki kmalu lahko tudi od svojega osebnega zdravnika dobili recept za konopljo, ki jo bodo lahko na stroške Zavoda za zdravstveno zavarovanje dobili v domačih lekarnah.

Že danes sicer nekateri zdravniki naravne izvlečke konoplje predpisujejo na beli recept. Nevrolog dr. David Neubauer z ljubljanske Pediatrične klinike je staršem otrok s hudimi oblikami epilepsije napisal že več tovrstnih receptov. Starši so po pripravek odšli v tujino, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim je stroške tudi povrnil.

Dr. Neubauer se trenutno z ekipo sodelavcev pripravlja na izvedbo prve raziskave z medicinsko konopljo, v katero bodo vključeni njegovi otroški pacienti. »Dobavitelje, ki jo bodo dali zastonj, že imam, zdaj čakam na uradno analizo z Inštituta Jožef Stefan, potem pa napišem prošnjo še za Agencijo za zdravila in Komisijo za zdravila v Kliničnem centru.«

Komisija za medicinsko etiko je raziskavo že odobrila.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.